S Potmi prihodnosti prej do sodobne železnice

10.11.2023 | 18:00 | I. V.

Udeleženci današnje skupščine so izrazili upanje, da se bodo ti načrti prav zaradi ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje: Poti prihodnosti – Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb uresničili prej, kot je bilo sprva predvideno. (Foto: I. Vidmar)

Novo mesto - Dolenjska železnica oziroma natančneje in širše Železniška povezava med Ljubljano prek Dolenjske in Bele krajine do Karlovca je milo rečeno muzej na prostem in kot taka ne pripomore prav veliko k trajnostni mobilnosti. Potrebna je temeljite prenove in posodobitve. V načrtih je predvidena elektrifikacija in v dobršnem delu dvotirnost. Da bi Dolenjska, Bela krajina in karlovška županija lahko prej prišla do sodobne železniške povezave, je bila lani ustanovljeno Evropsko združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS): Poti prihodnosti – Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb, ki se je davi v prostorih novomeškega Razvojnega centra v Podbrezniku sestalo na prvi redni seji skupščine.

Najpomembnejši razlog za ustanovitev EZTS je lažje in hitrejše pridobivanje denarja za uresničitev smelega projekta, saj združenje omogoča neposredno kandidiranje na razpisih evropskih inštitucij. Člani združenja so občine Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč, Semič, Črnomelj, Metlika in Mestna občina Novo mesto, Razvojni center Novo mesto, Slovenske železnice, Karlovška županija in podjetje Hrvatske željeznice infrastruktura. Cilj združenja je spodbuditi revitalizacijo, modernizacijo ter razvoj čezmejne in regionalne javne železniške infrastrukture z namenom pospeševanja mobilnosti prebivalcev in razvoja gospodarstva ter tako čezmejno povezati območje, zagotoviti napredek, trajnostni razvoj in teritorialno kohezijo. Gre pa za sploh prvo registrirano tovrstno združenje s sedežem v Sloveniji.

Kot se je po skupščini v športnem žargonu izrazil direktor Razvojnega centra Novo mesto Franci Bratkovič, Razvojni center, ki je vodil vse aktivnosti za ustanovitev in vzpostavitev delovanja združenja, zdaj predaja štafetno palico naprej, a bo še vedno tekel zraven, vršilec dolžnosti direktorja EZTS Tomaž Savšek pa je predstavil vizijo projekta: »Železnica bo predstavljala hrbtenico, mestna in primestna središča ob železnici pa bodo inovativna prometna vozlišča, ki bodo v prihodnosti znatno prispevala k prehodu na trajnostno, digitalno podprto mobilnost. Ljudem in okolju prijazno prometno omrežje bo zagotovo omogočalo boljšo povezljivost med temi kraji ter dvignilo kakovost življenja v regiji. Pri tem seveda računamo na različne oblike podpore in pomoči tako s strani Evropske komisije, obeh držav, se pravi Slovenije in Hrvaške, kot tudi vseh članic Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje."

O pomenu projekta sta po skupščini spregovorila tudi Šime Erlič, hrvaški minister za regionalni razvoj in EU sklade, in dr. Aleksander Jevšek, slovenski minister za kohezijo in regionalni razvoj, ki sta oba poudarila pomembnost sodelovanja in skupnega življenja ljudi in pokrajin z obeh strani meje, še posebej pa ta pomen dobro razume podžupanja Karlovške županije Vesna Hajsan Dolinar, nekdanja predsednica izvršnega sveta Metliki sosednje hrvaške občine Žakanje, ki se je kot dijakinja ljubljanske srednje farmacevtske šole štiri leta vozila z avtobusom ali vlakom iz Metlike v Ljubljano in na osnovi lastnih izkušenj dobro ve, kakšen problem so tukajšnje slabe prometne povezave.

Medtem ko se pri nas ta čas ukvarjamo z načrtovanjem prenove in modernizacije dolenjske železnice in njenim umeščanjem v prostor, so pri sosedih že zavihali rokave. Hrvaške železnice so tako že začele gradnjo drugega tira železniške proge od Zagreba proti Karlovcu in obenem izbrale izvajalca za gradnjo železniške proge od Karlovca do Ozlja proti Metliki, kjer nameravajo začeti graditi še letos.

Kako pa je pri nas? V časovnici projekta je zapisano, da bo v letih od 2023 do 2028 potekala priprava projektne dokumentacije in pridobitev zemljišč za ukrepe, ki se izvedejo v sklopu vzdrževalnih del v javno korist, od leta 2028 do 2036 pa priprava projektne dokumentacije, pridobitev zemljišč in priprava za gradnjo za vse preostale ukrepe, ki se izvedejo v okviru 1. in 2. faze. Leta 2039 naj bi začela obratovati elektrificirana nadgrajena proga v enotirni izvedbi, leta 2050 pa naj bi bila nadgradnja končana, proga med Novim mestom in Ljubljano pa dvotirna. Udeleženci današnje skupščine so izrazili upanje, da se bodo ti načrti prav zaradi ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje: Poti prihodnosti – Ljubljana – Novo mesto – Karlovec – Zagreb uresničili prej, kot je bilo sprva predvideno.