Naša kulturna dediščina: Čebélar v Župjeku
Prve dni septembra nas je tako kot druge ptice selivke zapustila ena najbolj pisanih ptic – čebélar, ki prezimuje v tropski Afriki.
V naših krajih se je mudil od velike noči s ciljem uspešnega razmnoževanja in vzgoje novega rodu čebélarjev.
Zaradi živopisnega perja pri obeh spolih je zelo atraktivna ptica. Gre za srednje veliko ptico z vitkim telesom. Prehranjuje se z velikimi letečimi žuželkami: čmrlji, kačjimi pastirji in čebelami, ki jih v letu lovi s pincetasto oblikovanim kljunom. Je zelo spreten letalec, z značilno visokim letom, ki je sestavljen iz jadranja z razprtimi perutmi in hitrega zamahovanja. V letu se oglaša nežno žvižgajoče in ga lahko slišimo zelo daleč. Je zelo družabna ptica, saj gnezdi v kolonijah in se zadržuje v jatah.
V preletu smo jih v sezoni lahko videli in slišali marsikje v Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini, gnezdi pa le na nekaj lokacijah. Najstarejša gnezdilna kolonija v Sloveniji je v opuščenem peskokopu v Župjeku na obrobju Bizeljskega, saj tam čebélar uspešno gnezdi od leta 1985.
Naravno gnezdi v erozijskih stenah rečnih brežin, vendar primernih lokacij zaradi človeškega poseganja – utrditve brežin in regulacije – praktično ni več. Kremenčev pesek v Župjeku pa je ravno dovolj trden, da lahko v vertikalne stene izkoplje okoli meter globok gnezdilni rov, ki se ne sesede. Jajca, gnezdeča samica in mladiči so tako varni pred večino plenilcev. Peščena stena omogoča gnezdenje za tudi več kot 50 čebélarjevih družin. Podatki popisa kažejo na stabilno kolonijo, ki ima ob gnezdenju tudi dovolj možnosti za iskanje hrane na revitaliziranih površinah peskokopa in obsoteljskih travnikih. Območje upravlja Kozjanski regijski park, ki ključno območje gnezdilnih rovov z neposrednim zaledjem vzdržuje in obnavlja skladno z varstvenimi cilji za čebélarja.
V Župjeku je čebélarja mogoče opazovati, ne da bi vznemirjali populacijo.
Čebélarja ogrožata predvsem izguba primernih habitatov za gnezdenje in pomanjkanje hrane, zato je v Sloveniji zavarovana vrsta, varovan pa je tudi na ravni EU v okviru območij Nature 2000.
Že zdaj se veselimo aprila, ko se bo vrnil in nas spet razvajal z žvižganjem in pisanimi barvami.
Barbara Kink, ZVN Novo mesto
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se