Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
četrtek, 12. december 2024
10:00 Slikarska razstava Extempore 2024 in predstavitev nove knjige literata Staneta Cerarja, DU Novo mesto
17:00 - 19:00 Okusi Dolenjsko - vsaka jed, vsak požirek, druga zgodba, Dobrote Dolenjske PE Novo mesto
17:00 Mojčin abonma in izven: Cirkus na mesec, KCJT Novo mesto
18:00 Predstavitev knjige - Dušan Škodič: Triglav je naš, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
19:00 Advent 2024 - MePZ Revoz, Glavni trg Novo mesto
VečBela krajina
četrtek, 12. december 2024
13:00 Ustvarjalna delavnica: Novoletne čestitke, DPM Metlika
17:00 Božično novoletni zbor ZIK-ovih udeležencev, Ljudska univerza Črnomelj
17:00 "Pokaži, kaj znaš", KC Semič
17:00 Delavnica za odrasle: venčki za na vrata, MC Metlika
18:00 Večer belokranjskih penin, grajska klet Črnomelj
VečPosavje
četrtek, 12. december 2024
12:00 Predavanje Alenke Černelič Krošelj: Gradovi in turzem na primeru projekta Gradovi Posavja, Fakulteta za turizem Brežice
17:00 Predstavitev monografije dr. Borisa Golca o življenju Adama Bohoriča in Jurija Dalmatina, Mestni muzej Krško
17:00 Pravljica za škrate, MC Brežice
19:30 Posli pod krinko (Shady Business) - krimi komedija, KD Krško
petek, 13. december 2024
19:00 Večerni ogled gradu in srečanje z grofico Mathilde, Grad Sevnica
Več6.3.2019 | 17:45 | M. L.
Uršula Belaj, Dušan Klenovšek, Jože Rovan, Ivan Borovnik in Zlatko Zevnik (z leve) na današnji novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije. (Foto: M. L.)
Dušan Klenovšek je opozoril, da tujci, npr. Angleži, prihajajo v Slovenijo po rastline in jih odnašajo s seboj ter tam prodajajo. (Foto: M. L.)
Vrvična ograja na Lovrencu, ki poleg planincev prostovoljcev varuje rastišče zavarovanega Clusijevega svišča. (Foto Dušan Klenovšek)
Ljubljana - Velikonočnico na Boču in v Boletini (pri Ponikvi) ter Clusijev svišč (encijan) na Lovrencu (pri Lisci) zelo pogosto plenijo in uničujejo. To so med drugim sporočili predstavniki planinske organizacije na današnji novinarski konferenci, ki jo je Planinska zveza Slovenije pripravila v pričakovanju cvetenja velikonočnice in Clusijevega svišča ter drugih zavarovanih rastlinskih vrst.
Velikonočnica in Clusijev svišč, dve skoraj simbolni slovenski cvetlici, sta zaradi takega nevestnega odnosa obiskovalcev skoraj pred izginotjem, sporoča planinska organizacija.
Za varovanje ogroženih gorskih rastlinskih vrst je Planinska zveza Slovenije sredi petdesetih let prejšnjega stoletja ustanovila gorsko stražo, pred nekaj manj kot dvajsetimi leti je tej dodala še program varuh gorske narave. Več kot 300 varuhov gorske narave in več kot 700 gorskih stražarjev in drugi planinci se združujejo v komisiji za varstvo gorske narave PZS, katere načelnik je Marijan Denša.
Problematika varstva narave se je z leti spreminjala, skrb za gorsko cvetje pa je stalnica v naših prizadevanjih. V planinski zvezi želimo glede tega delovati predvsem preventivno, se pavi z vzgojo, usposabljanjem in osveščanjem, saj edino ta način učinkuje na dolgi rok. Žal to ne zadošča vedno, in morata pomagati tudi inšpekcija in policija, je na današnji konferenci rekel predsednik PZS Jože Rovan.
Rastišče velikonočnice v Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur, ki je veliko 1,7 hektarja in tako največje od štirih danes znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji, domačini zaščitijo z vrvično ograjo. To je v času cvetenje velikončnice, ko tudi dežurajo pri rastišču in ob predhodni najavi tudi vodijo obiskovalce, kot je povedal predsednik Turistično olepševalnega društva Ponikva Zlatko Zevnik.
Kot je pojasnil Ivan Borovnik, načelnik odseka za varstvo gorske narave Planinskega društva Poljčane, »svoja« tri rastišča velikonočnice na Boču skupina štiridesetih prostovoljcev - gorskih stražarjev, varuhov gorske narave ter planincev s tega območja. Na rastišču imajo oglasne in opozorilne table, v lokalnem tedniku opozarjajo na nujnost varovanja tega redkega cvetja.
Clusijev svišč, poljudno imenovan tudi encijan, je skupaj s planiko, avrikljem in slečem ena od simbolnih rastlin visokogorja. Na Lovrencu in sosednjem Velikem Kozu pa uspeva na nižji nadmorski višini, zaradi česar je tu redkost in ga različni vplivi na njegovo rastišče toliko bolj ogrožajo, je povedal Dušan Klenovšek, varuh gorske narave Planinskega društva Lisca Sevnica. Zaradi opuščanja košnje, zaradi gnojenja in paše travnikih se jeencijan tukaj obdržal na ozkem območju. Tu pa mu grozi po Klenovškovih besedah dodatna nevarnost, ki postaja mogoče celo največja – izkopavanje.
In tu planinci in drugi zagovorniki narave kličejo na pomoč policijo. Policija se odziva na prekrške te vrste, je povedala Uršula Belaj, višja kriminalistična inšpektorica, specialistka iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave.
Za storilce teh dejanj je po njenih navedbah zagrožena kazen do tri, pet ali celo osem let zapora. Policija začne postopek največkrat po prijavah. "Ob tem bi pozvali vse posameznike in društva, da v primeru prijav policijskim enotam posredujejo konkretne podatke, ki jih lahko v nadaljevanju tudi podkrepijo. Policija pa bo podatke preverila in v nadaljevanju ukrepala na podlagi zakonskih določil in stroke," je rekla Belajeva na današnji novinarski konferenci, ki jo je vodila Manca Čujež, predstavnica PZS za odnose z javnostmi
Galerija (10)
Slika 1: Uršula Belaj, Dušan Klenovšek, Jože Rovan, Ivan Borovnik in Zlatko Zevnik (z leve) na današnji novinarski konferenci na sedežu Planinske zveze Slovenije. (Foto: M. L.)
Slika 2: Dušan Klenovšek je opozoril, da tujci, npr. Angleži, prihajajo v Slovenijo po rastline in jih odnašajo s seboj ter tam prodajajo. (Foto: M. L.)
Slika 3: Vrvična ograja na Lovrencu, ki poleg planincev prostovoljcev varuje rastišče zavarovanega Clusijevega svišča. (Foto Dušan Klenovšek)
1/10: Clusijev svisc na Lovrencu (foto D. Klenovssek)
2/10: IMG_1052
3/10: IMG_1053
4/10: IMG_1054
5/10: IMG_1055
6/10: IMG_1056
7/10: Na Lovrencu oktobra 2017: neznanec je izkopal veliko encijana in zakril sledi. (Foto D. Klenovšek)
8/10: Varuha velikonočnice na Boču, kjer prostovoljci izvajajo dežurstvo v času cvetenja (Foto: Ivan Borovnik)
9/10: V Boletini pri Ponikvi je največje rastišče velikonočnice v Sloveniji, za njeno ohranitev se tako kot na Boču trudijo prostovoljci (foto Robert Gajšek)
10/10: Velikonočnica na Boču, (Foto: Ivan Borovnik)
Povezane objave
Ocene komentarjev