Prireditev v spomin padlim borcem in izgnancem: Mladi morajo vedeti ...

Svoboda ni samoumevna

Čas branja 1 min.

Prireditev v spomin padlim borcem in izgnancem: Mladi morajo vedeti ...

T. Š.

26. 5. 2026, 12.15

Deli članek

Facebook

Kopiraj povezavo

Povezava je kopirana!

Deli

Velikost pisave

Manjša

Večja

V Kapelah so se spomnili težkih časov druge svetovne vojne.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Na začetku ponedeljkove prireditve prireditve je Bojan Kaplan zapel slovensko himno ob pozdravu praporščakov brežiške borčevske organizacije in Društva izgnancev Kapele. Ida Ostrelič je kot povezovalka in scenaristka programa najprej vsem zbranim obrazložila pomen prireditve, na kateri so se spomnili padlih borcev in izgnancev iz Kapel in okolice.

Letos mineva 85 let, odkar so bili iz teh krajev proti svoji volji izseljeni ljudje. Leta 1941 se je na Slovenskem začela druga svetovna vojna, ki naj bi te kraje naredila nemške. Za nekaj časa jim je to celo uspelo. Toda Slovenci smo zaveden narod in kmalu so se začele pojavljati organizirane skupine ljudi, ki so pozivale tiste, ki so se umaknili pred izgonom, naj se uprejo.

In so se! Hrabro in bojevito z velikimi žrtvami, so zapisali v Zvezi borcev NOB Brežice.

Nato je sladilo polaganje venca ter kratek pozdravni govor predsednika združenja Tadej Škofa, ki je poudaril pomen obujanja spomina ter da treba mlade vzgajati v spoštovanju, sodelovanju, povezovanju. Mladi se morajo po njegovih besedah zavedati, da svoboda, obstoj, naš jezik, naša zgodovina niso samoumnevni, ampak smo si jih morali izbojevati in zato jih moramo še toliko bolj spoštovati.

Na prireditvi so poudarili še zgodovinska dejstva, da je bilo v takratno nemško deželo izseljenih 48.000 ljudi iz Posavja. Večina ostalih pa se je odločila za boj. Med temi, ki so se borili proti fašizmu, je bilo tudi veliko umetnikov, skladateljev, pisateljev, pesnikov in slikarjev. Zato vsako leto posvetimo enemu. Letos je to Srečko Kosovel, o katerem je spregovoril Stane Preskar, ki je recitiral tudi dve Kosovelovi pesmi.

V vseh državah, ki so jih okupirali fašisti, je bil nemški jezik obvezen. Zato še bolj cenimo tiste, ki so se pred in med drugo svetovno vojno odločili, da pišejo in javno govorijo slovensko. Kot vemo, je bil takšen tudi Srečko Kosovel, zato je za konec Bojan Kaplan prebral še eno njegovo pesem, so še zapisali v brežiškem združenju.