Mirjam Bezek Jakše

Čeprav je rojenih v Metliki vsako leto manj in se njihova povprečna starost nezadržno zvišuje, saj Metličanke ne rojevajo več doma, se zdi, da imajo vse več energije in domislic. Medtem ko so se pred 17 leti začeli srečevati enkrat letno, se zdaj dobijo že trikrat.

Poleg tradicionalnega srečanja imajo dvakrat letno še piknik pri ribniku Žabovujček – to je metliška beseda za žabjega paglavca – na obrobju mesta. Spomladi posadijo rastlino metliko, ki jo skrbno neguje pobudnik srečanja rojenih v Metliki Tone Černič, jeseni pa izmerijo njeno višino.

Letos je metliko posadila častna občanka Vladimira Škof, ki je bila glavna tudi pri merjenju rastline na prvi jesenski dan. Tokrat so dišeči metliki namerili kar 374 cm, kar je sicer natanko meter manj kot lani, vendar je rastla v bistveno težjih pogojih. Najprej jo je oklestila toča, nato je morala kljubovati še izjemni vročini. Prisotni so ugotovili, da je metlika veliko vzdržljivejša in trdoživejša, če jo posadijo ženske, in tako naj bi bilo tudi v prihodnje.