L. M.

Škofija Novo mesto, ki bo prihodnje leto praznovala dvajset let obstoja, potrebuje in želi imeti škofovsko grobnico v kripti stolne cerkve sv. Nikolaja oz. kapiteljske cerkve, kot jo še vedno imenuje večina Novomeščanov.

A kot pove generalni vikar Škofije Novo mesto Peter Kokotec, so ob pripravah na gradnjo ugotovili, da obstaja nevarnost podrtja oboka kripte, ki podpira tlak prezbiterija. Stebri so pokali zaradi obtežitve. Začasno so zadeve sanirali in vse stebre stabilizirali, dolgoročna in stalna obnova pa bo kompleksna in seveda tudi draga, zato Stolna župnija Novo mesto in Škofija Novo mesto pri tem računata na državna interventna sredstva.

Intervju

Peter Kokotec: Sakralna dediščina veliko bogastvo, a hkrati tudi breme

»Stabilizacija stebrov nas je stala okrog dvajset tisoč evrov, za dokončno rešitev pa milijon evrov verjetno ne bo dovolj,« pove Kokotec.

Vsa dela potekajo v sodelovanju z novomeško enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in drugimi strokovnjaki. Konservatorka novomeške enote dr. Ana Krevelj poudari, da trenutno stanje ni posledica zanemarjanja vzdrževanja, temveč posledica vzrokov, na katere sedanji lastnik ni mogel vplivati.

Začeli preverjanje

»Zadnji večji posegi v kripti so bili v 80. letih prejšnjega stoletja po načrtih arhitekta Jožeta Kregarja v času tedanjega prošta Jožefa Lapa, a brez sodelovanja takratne spomeniško-varstvene službe. Šlo je za tlakovanje, stene, električno napeljavo in osvetlitev itd.

Ko nam je stolna župnija lani izrazila željo in potrebo po gradnji škofovske grobnice v kripti, smo investitorju sicer predlagali, da za to uporabi grobnico pod zakristijo, ki jo je postavil prošt Lap še pred ustanovitvijo Škofije Novo mesto, a so ta predlog zavrnili,« pove Krevelj.

Septembra lani je tako zavod izdal kulturnovarstveno soglasje za izkop dveh geomehanskih sond v kripti za preveritev sestave tal in obstoja morebitnih arheoloških ostalin. Oktobra lani so si sondi ogledali geomehanik, statik in arhitekt in ugotovili, da je nosilnost stebrov zaradi poškodb in njihove ekscentričnosti premajhna.

Utrditi stebre

Kot začasne ukrepe so poleg utrditve nekaterih stebrov, kar se je tudi zgodilo, predlagali, da v prezbiteriju (tu duhovniki vodijo mašo) ne nameščajo dodatnega pohištva, prav tako na določenih mestih ni priporočljivo zadrževanje večjih skupin ljudi.

Kot pove konservatorka Ana Krevelj, pa so dolgoročno bržkone potrebni ukrepi, »ki pomenijo korenit poseg v stavbno substanco in pojavnost enega naših najpomembnejših spomenikov na Dolenjskem«. Zato bodo jeseni sklicali strokovno komisijo za presojo ustreznosti predlaganih posegov s strokovnjaki različnih strok.

Kripta dragocena

Sogovornica še pove, da je gradnja današnjega prezbiterija s kripto povezana z ustanovitvijo kolegiatnega kapitlja leta 1493 in jo postavljajo v čas kmalu po začetku gradnje proštije leta 1497.

Nov pravni status cerkve je narekoval posebne arhitekturne zahteve — veliko število duhovnikov, v skupnosti živečih kanonikov, ki so oblikovali bogoslužje v cerkvi, je vplivalo na gradnjo današnjega vzhodnega sklopa cerkve, zlasti dolgega prezbiterija. Gradnja je potekala do prvega ali drugega desetletja 16. stoletja.

Kripta novomeške stolnice, iz katere vodi kamnit gotski portal v pritličje zakristije na južni strani, z zahodne strani pa se vanjo lahko dostopa po strmih stopnicah iz cerkvene ladje (pod prižnico), je kot srednjeveška zelo dragocena.

V kripti in pod zakristijo je nekaj nagrobnikov novomeških cerkvenih in posvetnih dostojanstvenikov ter odlitek renesančnega nagrobnika prošta Jurija Slatkonje.

Skrb za dediščino

Konservatorka pohvali skrb Škofije Novo mesto oz. Stolne župnije Novo mesto za sakralno dediščino in pove, da je bilo v zadnjih desetletjih v sodelovanju z njimi veliko storjenega na najvišji strokovni ravni. Izstopajo restavriranje orgelske omare, odkritje in restavriranje stenskih poslikav v ladji, restavriranje Tintorettove in drugih pomembnih slik, obnova vitražev, fasade ladje in obnova zakristije.

Krevelj poudari, da si stolna cerkev zagotovo zasluži primerno raven obravnave, saj ni zgolj najpomembnejša cerkev Škofije Novo mesto, ampak tudi eden najpomembnejših kulturnih spomenikov Novega mesta, prepoznavni lik njegove vedute, neločljivo povezana z njegovo zgodovino.

Pove še, da je stolna župnija letos od ZVKDS, OE Novo mesto, pridobila kulturnovarstvene pogoje in soglasje za obnovo zunanjščine prezbiterija in zamenjavo strešnega jezdeca (manjšega zvonika) na strehi prezbiterija. Z obema projektoma se je župnija prijavila na razpis ministrstva za kulturo, a ni bila uspešna. Vse bolj je potrebno tudi beljenje notranjščine, zlasti cerkvene ladje.