Učinke Šutarjevega zakona ocenili v Novem mestu - kje so plusi, kaj manjka?
Obravnava obsežnega gradiva Pregleda izvajanja strategije za Rome 2022 - 2030 je bila glavna točka dnevnega reda sinočnje seje občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Kar osemdeset strani dolgo poročilo Pregleda izvajanja strategije za Rome Mestne občine Novo mesto za obdobje 2022 - 2030 s številnimi kazalniki sta predstavili vodja urada za družbene dejavnosti Meta Retar Kramar in vodja pravne službe Skupne občinske uprave občin Dolenjske in Bele krajine Mojca Lenassi Malnarič.
Leta 2022 sprejeta Strategija za Rome je dokument, ki je postavil prednostne naloge občinske politike na področju reševanja romske tematike, v vseh segmentih družbenega življenja. Zajema 14 programskih in 9 infrastrukturnih ukrepov. Kot je v predstavitvi pregleda izvajanja izpostavila Meta Retar Kramar, analiza izvajanja dosedanje strategije kaže, da so bili nekateri ukrepi uspešni, pri določenih področjih pa napredek ni zadosten oziroma ne bo dosegel zastavljenih ciljev.
Razlogi za to so različni in vključujejo omejitve pri izvajanju, spremenjene zakonske podlage, okoliščine na terenu ali potrebo po drugače usmerjenih pristopih, zaradi česar so potrebne nekatere spremembe in prilagoditve, ki so predstavljeni v omenjenem Pregledu izvajanja strategije za Rome Mestne občine Novo mesto za obdobje 2022 - 2030, ki ga najdete na spletnih straneh Mestne občine Novo mesto in bodo tri tedne tudi v javni obravnavi, občina pa od javnosti pričakuje tudi predloge občanov, ki bi bili lahko tudi vključeni v prenovljeno strategijo.
Predstavljeni podatki kažejo predvsem na številnost in širino ukrepov in programov, ki jih občina sama in v sodelovanju za različnimi inštitucijami izvaja na področju reševanja romske problematike in kompleksnost področja samega. Rezultati so odvisni od številnih dejavnikov in so lahko predvsem plod prizadevanj za izboljšanje stanja na dolgi rok.
Pomembnejše izboljšanje sta v zadnjem času prinesla predvsem dva ukrepa. Po lani sprejeti noveli zakona o osnovni šoli in o vrtcih se je opazno izboljšal obisk romskih otrok v šoli, po sprejetju zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma tako imenovanega Šutarjevega zakona in bistveno povečanem nadzoru pa se je zmanjšalo tudi število nekaterih kriminalnih dejanj.
O tem je na seji spregovoril tudi predsednik vladnega strokovnega sveta za spremljanje izvajanja zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti dr. Branko Lobnikar: "Zakon je bil sprejet, da bi presekal gordijski vozel neučinkovitosti na področju zagotavljanja javne varnosti. Vlada se bo z našim prvim poročilom seznanila naslednji teden na terenski seji v Krškem, poročilo pa povzema prve učinke izvajanja zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti.
V tem trenutku je sicer o učinkih še relativno težko govoriti, lahko pa zaznamo prve trende. Lahko pa rečemo, da je zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti zagotovil veliko bolj intenzivno delovanje institucij, vključenih v zagotavljanje javne varnosti. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je konec leta pripravilo usmeritve za šole z vpisanimi romskimi učenci ter potrdilo programski dokument za delo romskih pomočnikov ter pripravilo opomnik za podporo rednemu obiskovanju pouka ...
Inšpekcijski nadzor ugotavlja okrepljene aktivnosti pri obravnavi neobiskovanja pouka. Od 1. septembra lani do 28. januarja letos je inšpektorat prejel 138 predlogov zaradi suma prekrška neobiskovanja pouka in en predlog zaradi neizvrševanja odločb. Povprečna neopravičena odsotnost je bila 128 ur v razponu od 19 do 327 ur. Inšpektorat je okrepil zaključevanje postopkov in hkrati izvedel načrtovane nadzore na šolah z največ izostanki."
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je po Lobnikarjevih besedah v poročilu med drugim zapisalo, da je bilo 23. januarja v programe javnih del za leto 2026 vključeno 77 pripadnikov romske skupnosti iz 23 občin, največ na območjih občin Murska Sobota in Novo mesto.
"Finančna uprava je na osnovi 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, za katerega je bila predvčerajšnjim napovedana ustavna presoja, od 8. do 31. januarja izdala 1914 sklepov in izterjala 134.687 evrov izvržb. Od konca oktobra 2025 do konca januarja letos je bilo na območju jugovzhodne Slovenije zarubljenih 47 vozil v skupni ocenjeni vrednosti 58.000 evrov," je nekaj številk v zvezi z izvajanjem Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti dodal dr. Branko Lobnikar, ki poudarja, da se je na območjih, kjer živijo Romi, bistveno izboljšala varnost, kar pripisuje tudi povečanim pooblastilom policije in njeni večji navzočnosti na terenu.
Policisti na območju Policijske uprave Novo mesto po besedah direktorja Bora Jegliča opažajo tudi znatno manjše število kaznivih dejanj, pohvalijo pa se lahko tudi z zelo velikim odstotkom preiskanosti. Premoženjske kriminalitete je letos za več kot polovico manj kot v enakem obdobju lani, podobno se je zmanjšalo tudi število prekrškov s področja javnega reda in miru.
Ni se pa prav veliko premaknilo na področjih zaposlovanja Romov in izboljšanja njihovih bivanjskih razmer.
Branka Moškon častna občanka, višje cene vrtca
Poleg obravnave Pregleda izvajanja strategije za Rome Mestne občine Novo mesto za obdobje 2022 - 2030 so sinoči novomeški svetniki med drugim potrdili 3,2-odstotno zvišanje cen vrtcev zaradi dviga minimalne plače in s tem zvišanja stroška dela, potrdili so predloge občinskih nagrad za leto 2025 in razglasitev Branke Moškon za častno občanko Novega mesta in sprejeli sklep, da za vstop z vozili za dostavo na Glavni trg do 10. ure ne bodo več potrebne dovolilnice.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
