L. M.

To področje ureja Zakon o osnovni šoli, ki za neobiskovanje šole predpisuje vzgojne ukrepe in sankcije za starše. Neobiskovanje šole pa ima lahko posledice tudi pri izplačilu socialne pomoči in otroškega dodatka.

Po Zakonu o osnovni šoli, spremenjenem julija 2025, šola izreče vzgojni opomin, če ima učenec 15 ali več neopravičenih ur. Če se odsotnost ponavlja ali ob sumu zanemarjanja otroka pa po zakonu šola »lahko obvesti center za socialno delo in poda predlog na inšpektorat za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše«. Če otrok ne obiskuje pouka, so lahko starši kaznovani z globo od 500 do 1.000 evrov.

Šutarjev zakon zaostril merila

Že spomladi 2025 pa so začele veljati spremembe zakonov o socialnovarstvenih prejemkih ter o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

Zakona predpisujeta, da če šolska inšpekcija ugotovi, da otrok neopravičeno ne obiskuje pouka ali drugih dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole, mora o tem obvestiti center za socialno delo (CSD), ki na tej podlagi odloči, da se staršem, upravičencem do denarne socialne pomoči oziroma družinskega prejemka, ta tri mesece izplačuje v naravi. V skrajnem primeru se opuščanje šolanja lahko šteje tudi za »zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje«, kar je kaznivo dejanje in ima lahko za posledico odvzem otrok in zaporno kazen do treh let.

Na področje izostankov v šolah je novembra lani posegel tudi Šutarjev zakon, ki je mejo, ko inšpektorat za šolstvo uvede prekrškovni postopek zoper starše in obvesti pristojni center za socialno delo, postavil pri 35 neupravičenih urah. Enake posledice čakajo tudi starše, ko CSD odloči, da morajo vpisati otroka v vrtec, pa tega ne storijo.

Arhiv DL; L. M.

Dolgotrajni postopki

Izplačilo v naravi pomeni izdajo naročilnice za konkretno blago, plačilo računov in podobno. Na CSD Dolenjska in Bela krajina imajo trenutno okrog 25 aktivnih primerov, stanje pa se po besedah direktorice Irene Kralj dnevno spreminja. Kot pravi, gre za administrativno zelo obremenjujoč postopek.

»Po prejemu obvestila najprej povabimo uporabnika na CSD, da pripravimo načrt porabe sredstev za naslednje tri mesece oziroma vsaj za prvi mesec. Dogovorimo se, katere položnice plačamo, ali kupimo drva, belo tehniko ali krijemo katere druge večje stroške. Dogovorimo se, v kateri trgovini bi želeli naročilnico, sledi še dogovarjanje s trgovino. Veliko trgovin tudi ne želi več sprejemati naročilnic zaradi slabih izkušenj.

Običajno se potrebe družine čez mesec spremenijo, zato ponovimo postopek,« pojasnjuje.

Med »rekorderji« večinoma romski otroci

Med »rekorderji« po številu neopravičenih ur so na Dolenjskem po besedah ravnateljic v veliki večini romski otroci. Na OŠ Trebnje imajo letos 1.241 učencev, od tega 49 romskih. Kot pripoveduje ravnateljica Ana Kastigar, se število neopravičenih ur povečuje še posebej v višjih razredih, sploh pa zadnje leto.

»Največ neopravičenih ur pri posameznem učencu je bilo kar 850. Gre za učenca, ki je imel zadnje leto osnovnošolsko obveznost. Obveščen je bil CSD,« je povedala. Izračun pokaže, da če bi imel ta otrok vsak dan po šest ur pouka, bi to pomenilo dobrih 140 šolskih dni oziroma sedem mesecev!

Da bi romski starši vendarle bolj redno pošiljali svoje otroke k pouku, se šole trudijo na različne načine. »Kličemo jih, jim pišemo, pošiljamo romsko pomočnico, smo v stalni dnevni navezi z romskim naseljem oziroma večnamenskim romskim centrom v naselju. Hkrati v šoli veliko individualno delamo z učenci, da jim zmanjšujemo stisko, kadar so v šoli. Nismo uspešni, ne glede na to, koliko se trudimo,« dodaja.

Občina Trebnje

Na mesec več sto obvestil

Šola centru za socialno delo dnevno pošilja podatke o prisotnosti, pove ravnateljica. »Postopka v smislu prijave na inšpektorat ne peljejo na CSD, pa mislimo, da bi morali. Za zdaj je to stvar šole, kar pa nikakor ni prav, saj gre za opuščanje starševskih dolžnosti, in to bi morali urejati na CSD,« je prepričana.

Irena Kralj se z njo ne strinja. »Ob neobiskovanju pouka je v prvi vrsti za ukrepanje pristojen inšpektorat. Gre tudi za to, da ima CSD drugačno vlogo. CSD ni represivni organ, pač pa je naše poslanstvo, da dajemo pomoč in podporo. Prav je, da so zato pristojnosti ločene, seveda pa moramo med sabo sodelovati z namenom, da dosežemo največjo korist za otroka,« je povedala.

Ko CSD prejme informacijo, da otrok ne izpolnjuje šolskih obveznosti, najprej preveri, kateri dejavniki vplivajo na otrokovo izostajanje. »

Strokovni delavci nato skupaj z družino najprej poiščejo podporne rešitve, od svetovalnega dela, povezovanja s šolo, zdravstvom ali drugimi službami do krepitve starševskih zmožnosti. Ključni cilj je vedno, da se otroku ponovno omogoči varen dostop do izobraževanja in s tem do vseh pravic, ki iz tega izhajajo,« pojasnjuje Irena Kralj. Kot dodaja, vsak mesec prejmejo več sto obvestil s šol. »Žal se ne zmoremo ustrezno odzvati na vsako obvestilo.«

Manjkajo tudi neromski učenci

Natalija Globevnik, ravnateljica novomeške OŠ Bršljin, kjer imajo med 580 učenci 71 romskih otrok, opaža, da romski otroci v zadnjem času vendarle vse pogosteje obiskujejo pouk. Kolikšno je največje število neopravičenih ur pri posameznem učencu, ravnateljica ne razkriva, a kot dodaja, med učenci z velikim številom neopravičenih ur niso samo romski, pač pa tudi drugi, torej neromski učenci.

Starše k rednemu pošiljanju otrok v šolo spodbujajo predvsem z razvijanjem odnosa in zaupanja.

»Pomembno vlogo imajo redni in kontinuirani obiski na domu, osebni pogovori in dosledno sodelovanje s starši. Starše učimo in opolnomočimo, da zmorejo ravnati drugače in prepoznati pomen rednega obiskovanja pouka za otrokovo prihodnost. Opažamo, da se s takšnim pristopom sodelovanje izboljšuje in da smo pri spodbujanju rednega obiskovanja šole vse uspešnejši,« pravi.

Na novomeški OŠ Center, ki jo obiskujejo 603 otroci, imajo 36 romskih učencev, ki šolo večinoma obiskujejo neredno, pravi Jasmina Berginc, strokovna sodelavka za delo z učenci Romi. »V preteklem letu smo imeli eno učenko, ki ni obiskovala pouka. Prijavo smo poslali na CSD in inšpektorat za šolstvo. Največ neopravičeno manjkajo romski otroci, so pa med njimi tudi neromski. Število neopravičenih ur pri romskih otrocih se v letošnjem letu rahlo znižuje.«

L. M.

Za oceno učinkov zakona še prezgodaj

O tem, da bi Šutarjev zakon po dobrih dveh mesecih že imel konkretne učinke, je po mnenju sogovornic še prezgodaj govoriti. »Pomembnejše premike bo zaznati v prihodnjih letih. Trenutno lahko rečemo le, da je za odtenek večji obisk romskih otrok, starši pa vestneje skrbijo za opravičila,« je dejala Jasmina Berginc.

Tudi po mnenju Ane Kastigar je za ocene še prezgodaj. »Takoj po sprejetju zakona se je morda videlo, da so se starši malo prestrašili in so takrat otroke redno pošiljali v šolo, vendar je to trajalo zelo kratek čas, manj kot mesec dni.«

Po mnenju Natalije Globevnik pa se bolj kot Šutarjev zakon pozna sprememba Zakona o osnovni šoli. »Kot ključno ocenjujemo hitrejši odziv centrov za socialno delo in inšpektorata za šolstvo ter prizadevanja ministrstva za vzgojo in izobraževanje za iskanje novih rešitev. Sprejeti ukrepi imajo neposreden vpliv tudi na starše, med katerimi je zaznati strah pred morebitnimi sankcijami.«