Odstrte skrivnostne tančice življenja v srednjeveškem Gutenwerdu
Sinoči so v Kulturnem centru Primoža Trubarja v Šentjerneju odprli pomembno in zanimivo razstavo Gutenwerd – vsakdanjik v srednjem veku.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Razstavo, ki predstavlja vsakdanje življenje v srednjeveški urbani naselbini Gutenwerd, je pripravil Narodni muzej Slovenije v sodelovanju z Občino Šentjernej in kulturnim centrom, na ogled pa bo do 17. maja.
Večja razstava že v Ljubljani
Z razstavo, ki izhaja iz večje razstave, ki so jo leta 2024 postavili v Narodnem muzeju Slovenije, želijo obiskovalcem in tudi strokovni javnosti, ponovno približati opuščeni srednjeveški trg Otok oz. Gutenwerd, ki velja za evropsko pomembno arheološko najdišče naselbine, ki je zrastlo na današnjem Šentjernejskem polju ob reki Krki in so ga pred 550 leti uničili Turki.
»Razstava pripoveduje ne le zgodbe o propadu, temveč tudi o ponovnem odkritju. Po več kot 550 letih so arheologi Gutenwerd ponovno iztrgali pozabi. Tam so izkopali predmete vsakdanje rabe, sledove obrti, trgovine in bivanja – vse to so dragoceni koščki mozaika življenja, ki se danes sestavlja pred našimi očmi,« je povedal dr. Boštjan Laharnar, vodja Arheološkega oddelka Narodnega muzeja Slovenije.
Različni predmeti, delavnice …
Poudaril je, da razstavne arheološke najdbe, zgodovinski dokumenti in upodobitve iz sočasnih likovnih virov na razstavi dopolnjujejo replike predmetov ter rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja in usnjarja, ter dveh tržnic.
Čeprav so razstavljeni predmeti na prvi pogled razmeroma skromni in ne dragoceni, »ker niso iz zlata, srebra ali dragih kamnov, ampak večinoma iz keramike, kovine, železa in kamna, pa tudi iz stekla, so pomembni, ker ne le odkrivajo zgodovino, ampak so priče zgodovine. Čeprav so lahko poškodovani ali le delno ohranjeni, nosijo v sebi pričevanje nekdanjega življenja tega srednjeveškega trga Gutenwerd, tega izjemenega arheološkega nahajališča, edinega takšne vrste v Sloveniji,« je povedal dr. Tomaž Nabergoj, kustos Narodnega muzeja Slovenije.
S svojim strokovnim znanjem, raziskovalnim delom in poglobljenim razumevanjem srednjeveškega prostora je odločilno prispeval k nastanki razstave.
Obnova Jugovčevega nadstreška
Poudaril je, da naj razstava spodbudi k razmisleku o ljudeh srednjega veka in o naši dediščini nasploh.
Vsem, ki so prispevali k odlični razstavi, se je zahvalil za sodelovanje, poudaril pa je tudi dobro sodelovanje z Občino Šentjernej in županom Jožetom Simončičem, ki spodbuja tudi, da bi se na Otoku obnovil Jugovčev nadstrešek, pod katerim se skrivajo ostaline cerkvice sv. Štefana, »izjemen modernistični arhitekturni spomenik.«
Zbrane na otvoritvi razstave je nagovoril tudi Jože Simončič, vesel, da bo razstava Gutenwerd – vsakdanjik v srednjem veku, pripomogla, da bodo tudi domačini bolje poznali svojo zgodovino in dediščino.
Bili so podobni nam
»V zgodovini na tej razstavi podoživljamo, da so pred mnogimi stoletji tu živeli ljudje, ki so nam podobni, in so bili zelo sodobni – dobro organizirani, z dinamičnim gospodarskim, kulturnim in družabnim življenjem, ki so bili povezani in so se veseli ter borili s težavami, kot mi danes. Imeli so lep odnos do narave, do vsega živega in veliko spoštovanje do sočloveka. In teh sporočil si želimo tudi danes v aktualnem svetu!«
Povedal je, da si bodo prizadevali naprej, da bo to sporočilo prišlo med ljudi.
Večer, ki ga je povezovala Janez Rodič, so obogatili člani glasbene skupine Gita s srednjeveško glasbo.
Razstava v Šentjerneju ni prva o Gutenwerdu pri nas. Leta 20219 je bila na pobudo Vinka Gradišarja iz Dobrave pri Škocjanu manjša razstava v tamkajšnjem gasilskem domu, kasneje je šla v Šentjernej, Šmarješke Toplice in Stopiče.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
