M. G.

Pred dvajsetimi leti je že mož Rajko, ljubitelj narave in vsega prvinskega, v središču Dragatuša sprožil pobudo, ki je danes prepoznavna znamenitost kraja. Takrat je organiziral selitev štorkljinega gnezda z vaške luči na varnejšo in primernejšo lokacijo – na električni drog blizu gasilskega in kulturnega doma. Skupaj z električarji so na vrh droga namestili močen kovinski podstavek, ki je kmalu postal trdno gnezdišče. Od takrat je domovanje polno vsako pomlad in poletje.

Rina se spominja, da je bila selitev gnezda sprva deležna tudi kančka dvomov, saj so se mnogi spraševali, ali se bodo ptice vrnile, a se je hitro pokazalo, da je bila odločitev pravilna. Štorklje so novo lokacijo brez težav sprejele – tudi zaradi bližnjega Štefaničevega ribnika, kjer se gostijo z mastno pojedino – in jo vsako leto znova izbrale za vzgojo svojih mladičev. Danes so postale neke vrste simbol kraja, ki prebivalcem daje občutek povezanosti z naravo in življenjskim krogom, ki se neprekinjeno ponavlja.

Kot pravi Rina, vas vsako leto zaživi spomladi ob novem prihodu, ob jesenskem odhodu pa jo zagrne rahla otožnost. Tudi otroke iz bližnjih vrtca in šole, ki redno spremljajo življenje ptic in jih opazujejo, ko prinašajo hrano in učijo mladiče prvih poletov. Tudi turisti in pohodniki se radi ustavijo ob gnezdu.

»Pred leti si je mož omislil neposredni televizijski prenos življenja v gnezdu na bližnjem drogu. Tega so na velikem platnu radi spremljali gosti Župančičevega hrama in učenci naše osnovne šole,« še pove Rina Župančič. V bližini gnezda je postavljena tudi manjša informativna tabla z osnovnimi podatki o življenju štorkelj.