J. D.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Skoraj dve leti po razkritju sumov nezakonitega zakopavanja odpadkov v Kostakovem centru v Spodnjem Starem Gradu ostaja odprto vprašanje, koliko odpadkov je v resnici končalo pod zemljo. Sodna odredba o hišni preiskavi, ki smo jo pridobili, razkriva, da so preiskovalci za leto 2023 ugotovili skoraj 58.000 ton veliko evidenčno razliko, domnevno protipravno premoženjsko korist zaradi zakopavanja odpadkov pa ocenili na najmanj 8,77 milijona evrov.

Odredba Okrožnega sodišča v Ljubljani za hišne preiskave z dne 2. oktobra 2025 razkriva, da so preiskovalci v evidencah Kostaka za leto 2023 ugotovili skoraj 58.000 ton veliko razliko med količino prevzetih odpadkov in količino, za katero je bilo izkazano nadaljnje ravnanje. Podlaga za ta izračun je primerjava podatkov iz poročila o obdelavi odpadkov.

Interni nadzor poslovanja

Zakopali 500 ton odpadkov v eni izmeni? Kostak preverja, kaj se je dogajalo

Po ugotovitvah inšpektorjev, povzetih v odredbi, je družba za leto 2023 poročala o približno 281.018 tonah prevzetih odpadkov in 186.674 tonah odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje. Razlika je znašala približno 94.344 ton. Po odštetju 36.358 ton zalog ob koncu leta je ostalo skoraj 58.000 ton, za katere ni bilo razvidno nadaljnje ravnanje.

Preiskovalci sumijo, da so bili ti odpadki namesto predpisane obdelave nezakonito zakopani, s čimer naj bi družba pridobila najmanj 8.765.163,76 evra protipravne premoženjske koristi. V obrazložitvi odredbe je tudi zapisano, da je nepojasnjena evidenčna razlika povezana tudi z drugimi zbranimi dokazi o domnevnem zakopavanju. Dokument sicer omenja tudi možnosti zmanjšanja mase zaradi sušenja odpadkov in napak pri poročanju.

O domnevnem zakopavanju odpadkov je kriminalistom marca 2025 govoril tudi eden od nekdanjih Kostakovih delavcev. Povedal je, da so leta 2022 na območju centra sedem dni zapored, podnevi in ponoči, zakopavali velike količine odpadkov, po njegovih navedbah od 300 do 400 ton na izmeno. Delavci zunanjega izvajalca naj bi izkopali jame, Kostakovi zaposleni pa vanje vozili odpadke, nato naj bi jame zasuli in teren poravnali.

Med zakopanimi odpadki naj bi bili tudi kosovni in medicinski odpadki, med drugim injekcije in infuzije. Odpadke so morali pred zakopavanjem stehtati in o količinah poročati nadrejenim. Nekdanji zaposleni je kriminalistom pokazal tudi lokacije domnevnega zakopavanja in povedal, da so območje pred prihodom inšpektorjev uredili, da bi prikrili sledi.

Po njegovih navedbah so morali zaposleni upoštevati navodila nadrejenih, o dogajanju v centru pa niso smeli govoriti. Drug, neimenovani vir je preiskovalcem povedal, da naj bi zaposleni za zakopavanje odpadkov prejemali plačila na črno, ob neupoštevanju navodil pa naj bi jim grozila izguba službe.

J. D.

Krajani opozarjali vodstvo

Ob navedbah o zakopavanju tako velikih količin odpadkov se zastavlja vprašanje, koliko so o dogajanju vedeli okoliški prebivalci. Predsednik sveta Krajevne skupnosti Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna Jože Stibrič pojasnjuje, da je bila južna dovozna cesta zaradi terena zakrita pred pogledi, zato krajani povečanega prometa in dela mehanizacije niso neposredno zaznali.

Na zaznane nepravilnosti so po njegovih besedah opozarjali vodstvo Kostaka, ob tem pa zaupali zagotovilom o rednih inšpekcijskih pregledih. Še vedno jih moti smrad, predvsem ob južnem in jugovzhodnem vetru. Da so spremljali kopičenje odpadkov, kažejo tudi v sodni odredbi povzeti Stibričevi telefonski pogovori z vodstvom Kostaka, v katerih je opozarjal na naraščajoče kupe odpadkov in posnetke s terena.

Kostak pojasnjuje obdelavo 2.900 kubičnih metrov

Kostak, ki ima od marca letos novo vodstvo, je v odgovorih na naša vprašanja navedel, da je postopek glede približno 2.900 kubičnih metrov inšpekcijsko ugotovljenih zakopanih odpadkov končan. »Družba je te odpadke v celoti ustrezno obdelala in zagotovila njihovo končno obdelavo,« so zapisali. Po njihovih pojasnilih je stroške krila družba, brez bremenitve občinskih proračunov ali občanov.

Navedb o domnevno zakopanih 58.000 tonah pa ne komentirajo, saj so bili, kot pravijo, z njimi seznanjeni samo iz medijev. 

Kaj bosta razkrila revizija in interni nadzor?

Posebno revizijo posameznih poslov Kostaka je zahteval krški občinski svet 27. oktobra lani, imenovanje posebnega revizorja pa je bilo predmet skupščine družbe 5. marca letos. Predvideni pregled zajema posamezne posle zadnjih petih let. Občinski predlog revizije med drugim vključuje evidence in vrednotenje zalog odpadkov, posle s povezanimi družbami ter razmejevanje prihodkov in stroškov med javnimi službami in tržnimi dejavnostmi.

Po sklepu občinskega sveta mora župan z vsebino revizije seznaniti svetnike v sedmih dneh po prejemu poročila. Iz občine sporočajo, da revizijska družba ocenjuje, da bo delno poročilo pripravljeno do konca leta, končno poročilo pa okvirno v prvem kvartalu prihodnjega leta.

Od te revizije ločen interni pregled pa je uvedla tudi sedanja uprava. Kot so pojasnili v Kostaku, interni pregled zajema poslovanje pri ravnanju z odpadki od 16. marca 2026, ko je uprava prevzela vodenje. Namen je preveriti ustreznost sedanjih postopkov in notranjih kontrol sektorja za ravnanje s surovinami na območju centra.

Dokončanje internega pregleda in pripravo pisnega poročila predvidevajo do konca tega meseca. Uprava bo ugotovitve obravnavala in z njimi seznanila pristojne organe družbe. O morebitnem javnem razkritju se bodo odločili na podlagi vsebine ugotovitev in veljavnih predpisov, še pojasnjujejo v Kostaku.