Milan Glavonjić

Po prvi besedi v imenu kraja smo res morda »stranski«, a ko stopite med nas – v naše prostore, na igrišče –, se udeležite družabnih dogodkov ali kot zdaj, ko smo na terenu, hitro dojamete, da smo pravzaprav vsestranski, nas nagovori skupina petnajstih mladenk in mladeničev (o letih ne bomo, igrivo poudarijo), članov Športnega društva Stranska vas, ki leži na polju ob cesti med Semičem in Gradcem.

Na odcepu, ki zavije do zapornice v vasi Krupa, stoji večji gasilski dom, ob njem pa športno igrišče. Del prostorov v domu uporablja Športno društvo Stranska vas, ustanovljeno leta 1997, ki že skoraj tri desetletja pomembno zaznamuje družabno, športno in kulturno življenje tudi v sosednjih krajih: Praprot, Krupa, Vinji Vrh, Moverna vas in Brstovec.

Nogomet in košarka sta bili prvi športni dejavnosti, ki sta družili člane društva na novem asfaltnem igrišču, mlajši člani so razširili obzorje in se začeli v zimskih večerih družiti ob namiznoteniški mizi. Vsaka generacija in vsako obdobje sta prinesla nove izzive, prizadevanja in interese.

Košarko je zdaj izrinila odbojka, pravi 24-letni Rok Štricelj, tako kot večina izmed 45 članov društva tudi gasilec, ki od leta 2022 društvo vodi v drugem mandatu. Tako kot njegovi predhodniki ohranja tudi dolgoletno tradicijo običajev in skupnostnega duha. Prav v adventno-božičnem času pride to še posebej do izraza, ko se člani povežejo pri postavljanju božičnih jaslic, ki so v zadnjih letih postale prepoznaven praznični simbol tega območja.

Začetki te zgodbe segajo v leto 2014, ko so bile jaslice prvič postavljene v Judovski hiši – jami, približno pol ure hoje od izvira reke Krupe. Gre za arheološko pomembno najdišče s sledmi pozne prazgodovine. V tem prostoru so praznično postavitev pripravljali vse do obdobja epidemije covida.

»Po koroni smo soglašali, da prizore, ki prikazujejo rojstvo Jezusa Kristusa, Marijo, Jožefa, pastirje, angela in druge pomembne like, povezane z božičem, preselimo neposredno k izviru Krupe. Razlogi za to so bili predvsem boljša dostopnost, odprtost prostora in želja, da se praznična zgodba umesti v eno najlepših naravnih okolij Bele krajine,« poudarja Rok.

Izvir Krupe namreč velja za pravi biser Slovenije, s tem dobiva tudi dodatno simbolno in promocijsko razsežnost. Posebna pozornost je namenjena spoštljivemu odnosu do narave. »Ja, posegi v okolje so minimalni, dodani so le elementi, ki zaokrožijo celotno vzdušje in poudarijo mirnost prostora.«

Sporočilo postavitve ostaja jasno – ohranjanje pravega božičnega duha, ki temelji na umirjenosti, medsebojni bližini in povezanosti, ne pa na potrošništvu. Jaslice so sestavljene predvsem iz naravnih materialov. Hlevček je narejen iz lesa in smrekovih ostankov, ograja je prav tako lesena, pomemben del celotne podobe pa ustvarjajo tudi številne lučke. Figurice so kupljene.

V času, ko je bila postavitev še v Judovski jami, dodaja, so jo dopolnjevale tudi makete gradu Krupa in cerkve na Vinjem Vrhu, česar pa danes zaradi izpostavljenosti vremenskim razmeram ne izvajajo več. Postavitev ob izviru Krupe postopoma prerašča v tradicijo, ki jo želijo nadaljevati tudi v prihodnje.

»Če ne bi bilo prekinitve zaradi epidemije, bi se verjetno zgodba z jaslicami še danes nadaljevala pri Judovski jami,» meni Rok, ki se je s skupino od 15 do 20 članov društva priprav na delo lotil v začetku decembra.

»Mnogo prej pa smo natančno dodelali načrt in si razdelili naloge. Delovali smo kot usklajena skupina, saj imamo to posebno čast, da smo edini v Beli krajini jaslice postavili v tako idiličnem okolju, ki mu živahnost daje žuborenje plahe vode, ki je pod izvirskimi stenami mavrične barve,« je ponosen Rok.

Ogled jaslic je mogoč še 27. in 28. decembra med 16. in 19. uro. Posebnega spremljevalnega programa ni, saj želijo obiskovalcem omogočiti predvsem mirno doživetje prostora. Edini organizirani dogodek je bil blagoslov jaslic, ki ga je na štefanovo opravil semiški župnik Luka Zidanšek.

Čeprav se v prihodnje zavedajo izzivov, povezanih s pomanjkanjem mladih, ostajajo optimistični. Božične jaslice ob izviru Krupe tako niso le praznična postavitev, temveč simbol skupnosti, prostovoljnega dela in spoštovanja naravne in kulturne dediščine Bele krajine.