RTV - Japajade šov

Simona Anžlovar, ki s svojo družino vodi uspešno kozjerejo s kar 200 kozami pravi, da so včeraj zvečer proslavili, danes pa je nov dan na kmetiji, kjer dela nikoli ne zmanjka. "Pri nas je takšna zgodba, da si zmagovalec že takrat, ko nisi pustil, da te sistem uniči," odgovori na vprašanje, kaj ji pomeni zmaga.

Kot pravi, so imeli prej na kmetiji krave in so bili tik na tem, da končajo s kmetovanjem in gredo v službo, pa jim je pot prekrižal moški, ki jih prepričal v nasprotno. Krave so nadomestile koze. "Niti v sanjah si nisem mislila, da se to da, da prideš do te točke. Zdaj imamo sirarno, bili smo na televiziji. Nikoli ne smeš obupati in misliti, da se ne da. Samo korakati moraš."

Na Japajade šov sicer sama ni želela, na kmetiji je namreč dela preveč, prijavil jo je mlajši sin. Najprej so se sicer odzvali povabilu Marije Merljak za sodelovanje v projektu Diši po domačem, in tako se je začelo ... In danes ji ni žal, izkušnja je bila neverjetna, pravi: "To res lahko samo doživiš, srečaš neverjetne ljudi, ki res spoštujejo kmete."

Ravno to, da kmetje niso spoštovani, jo zelo žalosti. "Že vzgoja, ko smo bili mlajši, so rekli, če se ne boš učil, boš pa dober za kmeta. In še vedno nas spremlja ta miselnost, saj sem pa samo kmet ..."

RTV - Japajade šov

Kot pravi, se še vedno ne zavedamo, da so glavni člen v vsej zgodbi prav kmetje. Brez njih ne bi bilo hrane ne v Sloveniji in ne drugje. "Srce me boli, ker se toliko kmetij opušča, zapira. Najbolj smo ponosni na to, da imamo še vedno kmetijo. Veste, včasih ne rabiš veliko, da preživiš. Vedno se vračam v stare čase in se sprašujem, kaj je z nami narobe? Spomnim se zgodb, ko je ženska na primer ostala sama z desetimi ali več otroci, z eno kravico v štalci, in so preživeli. Danes imamo pa 100 krav, pa se ne da." A ob tem poudari, da niso krivi ljudje, kriv je sistem.

Pa vendar je le zemlja tista, ki nam daje hrano. Čeprav se tega ljudje premalo zavedamo, tudi zato, znova poudari, ker je to premalo cenjeno. Kot nam še zaupa, so doma trije sinovi, vsi pridni in delovni, pa si vseeno nihče od njih ne upa prevzeti kmetije, ker ni enostavno, ne veš, kaj prinaša prihodnost, delo je težaško. Najlažje je še vedno hoditi v službo in kupiti v trgovini, pravi.

In zaključi: "Če bomo odvisni od tujcev ... če ti držiš v roki svoj hlebec kruha, si lahko odrežeš debel kos, če ti ga nekdo drug, je pa lahko tenak ali pa ti reče, da ga je zmanjkalo."

Simona Anžlovar je ponosna na vse, kar je dosegla, tudi seveda na zmago v šovu, ob tem pa si želi, da bi bila to motivacija še za koga drugega, da ne smeš nikoli odnehati.