Ribniški sejem privabil več kot 20.000 ljudi: Eno žlico kupiš, tri dobiš
Ribniški trgi so bili danes polni ljudi: 49. sejem je znova navdušil.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ribniške trge je danes znova napolnila množica obiskovalcev. Po ocenah se je na 49. sejmu suhe robe in lončarstva zbralo več kot 20.000 ljudi, ki so si ogledali ponudbo približno sto rokodelcev na okoli 370 stojnicah. Od tradicionalne suhe robe in lončenih izdelkov do številnih drugih domačih in rokodelskih izdelkov – ribniški sejem tudi letos dokazuje, zakaj velja za enega najbolj prepoznavnih tovrstnih dogodkov v Sloveniji.
Pomemben del prireditve je bila tudi tradicionalna povorka, v kateri je sodelovalo okoli 200 nastopajočih. »V povorki je okoli 200 nastopajočih, na vozovih pa skušamo prikazati čim več naše suhorobarske in lončarske dediščine,« je povedala Alenka Pahulje, članica Turističnega društva Ribnica.
Sejem obiskovalcev ne privablja zgolj s stojnicami. Pomemben del dogajanja so tudi prikazi tradicionalnih rokodelskih spretnosti in delavnice, na katerih se lahko obiskovalci v različnih veščinah preizkusijo tudi sami.
»Ribniškemu sejmu podobnega v Sloveniji skoraj ni. To je sejem za široke množice, z izjemno raznoliko ponudbo. Ne gre samo za suho robo in lončarstvo, ampak tudi za druženje in sejemski živžav,« je poudarila Pahulje.
»Če bi bila suha roba za steklom, bi bila to zgodovina«
Prav tradicija je po besedah slavnostne govornice, ministrice za okolje in prostor Polone Rifelj, največja vrednost ribniškega sejma. »Če bi bila suha roba danes samo nekaj, kar gledamo za steklom, bi bila to zgodovina. To, da jo ljudje še vedno izdelujete, prodajate, uporabljate in razvijate, pa pomeni, da je živa,« je dejala.
Po njenem mnenju je ključno predvsem prenašanje znanja na mlajše generacije. Tehnologija in orodja se spreminjajo, vendar ostajata znanje in občutek človeka, ki svoje delo obvlada. »Ribniški sejem pokaže, kdo ste Ribničani in kaj je za Ribnico značilno že stoletja, da znate iz lokalnega znanja ustvariti zgodbo, ki jo pozna svet,« je še poudarila Rifelj.
Množica obiskovalcev in celodnevno živahno dogajanje po ulicah in stojnicah sta navdušila tudi ribniškega župana Sama Pogorelca. »Skupaj s Turističnim društvom Ribnica, ki je nosilec prireditve, smo pripravili dogodek, ki nas umešča v sam vrh slovenskih prireditev na področju suhe robe in rokodelstva,« je povedal.
Predsednik Turističnega društva Ribnica Jože Andoljšek je ob tem izpostavil predvsem prostovoljce. »V organizacijskem odboru nas je okoli deset, pomagajo pa še številni prostovoljci. Vsi to delajo s srcem in brez njihovega dela takšnega sejma ne bi bilo,« je dejal.
Od skromnih začetkov do več kot 20.000 obiskovalcev
Med suhorobarje je tudi letos prišla aktualna Vinska kraljica Slovenije, Šentjernejčanka Nika Martinčič. Čeprav Ribniška dolina ni vinorodno območje, je izpostavila posebnost domačega vinogradniškega društva in ribniške vinske zgodbe.
»Tukajšnje Društvo vinogradnikov je v marsičem posebno. Je družabna skupina, ki se ponaša s potomko tiste z mariborskega Lenta, najstarejše trte na svetu, ki lepo uspeva za zidovi ribniškega gradu in je letos prav lepo obrodila,« je povedala Martinčič.
Posebej zanimiv je pogled Brede Oražem, ene od še živečih ustanoviteljic sejma, ki se spominja njegovih prvih korakov. Današnja množica je namreč precej drugačna od tiste, ki je obiskala prvi sejem.
»Prvi sejem je bil zelo skromen. Imeli smo morda deset razstavljavcev. Sami smo pripravljali plakate, postavljali stojnice in iskali načine, kako ljudi sploh privabiti na sejem,« se spominja.
Z leti je število rokodelcev, ki so obiskovalcem tudi v živo prikazovali, kaj vse je mogoče ustvariti iz lesa in gline, raslo. V zadnjih približno 15 letih pa jih je vse manj. Kljub temu ribniška suha roba ostaja veliko več kot zgolj spomin na preteklost.
»Eno žlico kupiš, tri jih dobiš …«
Da je ribniški sejem več kot le razstava rokodelskih izdelkov, je bilo mogoče občutiti na vsakem koraku. Po trgih je ves dan odmevala značilna ribniška govorica, prepletali so se vonji, zvoki, pogajanja in smeh.
Za slednjega je poskrbel tudi sodobni zdumar Urban. Obiskovalce je nagovarjal po svojem dobro znanem trgovskem receptu: »Eno žlico kupiš, tri jih dobiš, znesek pa … ja, tri evre s popustom.«
Pri tem seveda ni pozabil poudariti, da roba diši po pristni domačnosti in da pri njem ni nič »kitajskega«.
Urban ni mogel iz svojega humornega plašča. Smukal se je med stojnicami in množico spravljal v smeh. »Zapomnite si, od profita raste rita, tako pri meni kot tudi pri onih, ki prodajajo,« je hudomušno sklenil.
In prav v tem je morda tudi bistvo ribniškega sejma: tradicija, rokodelstvo, trgovska iznajdljivost, druženje in humor, ki se iz generacije v generacijo še vedno znajo zliti v en sam živahen sejemski dan.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
