L. M.

Pomoč prizadetim in interventna odprava posledic neurja je bila velik izziv za novomeške gasilce, ki so v kratkem času posredovali 260-krat. Na terenu je sodelovalo okrog dvesto gasilcev – tako poklicnih kot iz prostovoljnih društev, ter nekaj pripadnikov CZ.

»V glavnem je šlo za izčrpavanje vode, umikanje in čiščenje podrtih dreves, sprožila sta se dva zemeljska plazova (v Selih pri Zajčjem Vrhu in v Prečni, op. a.), dosti pa je bilo tudi razbitih streh na stanovanjskih hišah, za kar so nas ljudje pridno klicali. Odzvali smo se najbolj hitro, kot smo se lahko, vsega se pač z našo ekipi ni dalo naenkrat, zato se zahvaljujemo občanom za potrpežljivost in razumevanje,« pove Gregor Kos, namestnik poveljnika občinskega gasilskega poveljstva Novo mesto Gregor, ki je bil vodja intervencije.

Seveda so marsikaj ljudje veliko postorili tudi sami in niso le čakali na pomoč križem rok.

Na dan neurja so gasilci najdlje delali na OŠ Drska, kjer so na podrto streho nameščali folijo, naslednji dan pa so začeli že ob 6. uri. S čiščenjem so pomagali tudi zaposleni, saj v sredo ni bilo pouka. 

OŠ Drska bo dobila novo streho

»V neurju nam je dobesedno odneslo del strehe šole, poškodovani so tudi deli preostale strehe. Voda je zalila vse napeljave ter strope in tla. Na strehi smo imeli še sončne celice, ki so jih delavci takoj odklopili, da ne bi prišlo do sprejemanja sončne energije in njihovega pregorevanja,« pove ravnatelj OŠ Drska David Imperl in ki pojasni, da od prejšnjega četrtka, ko so po pregledu elektronapeljav dobili zeleno luč, pouk na šoli poteka nemoteno, a s prilagoditvami.

L. M.

»Delujemo brez šestih učilnic, kjer dva tedna poteka sondiranje in izsuševanje, potem se to premakne v novih šest učilnic. Vse te učilnice so v predelu šole, kjer je odneslo streho. Opravljamo še sanacijo parketa in odpravljamo manjše poškodbe v nekaterih drugih prostorih, skratka mesec dni bo pouk prilagojen – nekateri razredi so združeni, tudi knjižnico smo spremenili v učilnico. Vse poteka brez težav, pomembno je le, da smo ostali pod isto streho,« pove ravnatelj šole, ki jo obiskuje 500 otrok, v njej pa deluje še en oddelek vrtca.

Doda, da bo treba res hitro narediti načrt sanacije in postaviti novo streho, saj je tu jesen in verjetno slabo vreme. »Kakšna bo nova streha, ali enaka kot prej, torej ravna in pločevinasta, ali morda kaka drugačna, ne vemo, to je stvar stroke. Mi le upamo, da jo čim prej dobimo,« pove ravnatelj in doda, da seveda nekaj pričakujejo tudi od zavarovalnice. Kot vzorno oceni sodelovanje z mestno občino Novo mesto, o vsem so seveda sproti obveščali tudi šolsko ministrstvo. »V imenu učencev, staršev in zaposlenih se zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri sanaciji.«

Veliko dela v Šolskem centru, parket bo morda preživel

Tudi na Šolskem centru Novo mesto dan po neurju pouka ni bilo, zaposleni pa z veliko zagnanostjo od jutra odpravljali posledice v okolici in v notranjosti, ki ga je pustilo neurje. Dela je bilo veliko. Kot je povedal direktor šolskega centra Matej Forjan, je bila glavnina dela opravljenega takoj v torek, ko se je s hitro reakcijo zaposlenih, gasilcev, civilne zaščite, dijakov in še nekaterih prostovoljcev začelo odstranjevanje vode, kar je škodo precej  omililo. »Nekako ocenjujemo, da je bilo zunaj, v okolici šole celo več za postoriti kot v notranjosti.«

M. Ž

Največjo težavo je predstavljala voda, ki je zalila Športno dvorano Leona Štuklja. »Še vedno je težko oceniti, ali bo potrebna menjava parketa. Ob strani se je malo dvignil, sicer pa kaže, da je večina rešena in da ga bo po temeljiti izsušitvi treba le zbrusiti in polakirati. A bo treba še počakati, da bomo natančno vedeli,« je teden dni po neurju dejal Forjan.

Na Šolskem centru je bila voda tudi v delavnicah, na hodnikih v kleteh in pritličju. Po prvem traktu, kjer imajo arhiv višje strokovne šole, je je bilo deset centimetrov in tudi tam so se zaposleni zelo hitro organizirali. Poškodbe na strehi pa so minimalne.

V Stopičah rešili dvorano

Voda je zalila tudi športno dvorano pri Osnovni šoli Stopiče, na približno polovici jo je bilo za nekaj centimetrov. Neurje je namreč iz okvirjev izpahnilo dve veliki dvoranski okni, ki ju je sicer zaščitna mreža zadržala, da nista padali na tla, prav tako je voda v dvorano tekla skozi zaprta vrata s ceste in parkirišča, je pojasnil ravnatelj Robert Rogelj.

Skupaj z otroci, ki so bili takrat v dvorani, in nekaj zaposlenimi so s hitrim posredovanjem uspeli iz nje spraviti vodo, stopiški gasilci pa so jo izčrpali z dvorišča. Dvorano so posušili, tako da kakšnih posledic ni.

Poleg tega je bilo v neurju poškodovanih še nekaj strešnikov, polomljenih je nekaj dreves, voda pa je vdrla tudi v dve učilnici, ene sanitarije, zbornico in kljub zaprtim oknom celo v ravnateljevo pisarno ter čez spodnji rob vrat zalila nekaj avtomobilov na parkirišču pri športni dvorani Stopiče. Vse skupaj so uspeli hitro sanirati, strešnike pa še morajo zamenjati. »K sreči ni prišlo do večjega uničenja,« je še dodal ravnatelj.

Uničen nadstrešek pri paraplegikih

Ujma je zajela tudi prostore Društva paraplegikov, Dolenjske, Bele krajine in Posavja v Šmihelu. »Povsem uničena je streha nadstreška parkirnih prostorih za paraplegike. Ta nadstrešek je prepotreben, saj invalidov tudi v slabem vremenu omogoča nemoten prehod v in iz avtomobila in kombija,« razloži predsednik društva Jože Okoren.

Društvo paraplegikov, Dolenjske, Bele krajine in Posavja

Na glavni stavbi, v kateri so delovno-bivalnih prostori društva, je odneslo nekaj kvadratnih metrov strešne opeke. Zaradi močnega vetra sta bili delno poplavljeni sejna in delovna soba. Podrtih, dobesedno izruvanih je bilo nekaj dreves. Smreka je padla na objekt in ograjo, ki jo je močno poškodovalo. Na novo bo potrebno prebeliti tudi del fasade. »Iz srca se zahvaljujemo gasilcem za vso potrebno pomoč, predvsem gasilcem iz Stopič. Pomoč so nam nudili tudi sodelavci in zaposleni v društvu,« je še dodal.

Razdejan del šmihelskega pokopališča

Neurje pa je škodo naredilo tudi na novomeških pokopališčih, tako v Srebrničah kot v Šmihelu, kjer je bilo najhuje. Neurje je namreč podiralo drevesa, veje in debla so padali vsepovprek, poškodovanih in polomljenih je precej nagrobnikov. Pokopališče so očistili delavci Komunale Novo mesto, a bo trajalo kar nekaj časa, da bo spet dobilo urejeno podobo. 

D. S.

Toča prizadela tudi kmetijske površine

Vremenska ujma je prizadela tudi kmetijske površine na Dolenjskem in v Beli krajini. Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Damijan Vrtin je pojasnil, da je neurje s točo v novomeški občini zajelo območje od Kuzarjevega Kala preko Prečne, Šmihela, Žabje vasi proti Stopičam, Orehku in Pangrč Grmu, ocena poškodovanosti pa se giblje med 30 in 100 odstotki.

V vinogradih, v katerih še niso trgali, je bilo poškodovano grozdje, na njivah pa koruza, krmni dosevki, med njimi najbolj koleraba in repa, pa tudi naknadni posevek sončnic in koruze. Skoraj povsem so uničeni posevki ajde, pa tudi vrtnin, predvsem na vrtovih za osebno uporabo. Poškodovani so bili rastlinjaki in kmetijski objekti, na površinah pa so bili tudi nanosi peska in mulja.

KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto

V občini Metlika je prizadelo vinograde na okoli desetih hektarjih, pas toče je, kot je dejal Vrtin, zajel območje od Radovice, Boldraža, Vidošič vse do Drašičev, Krmačine in Repice. Uničen je del pridelka, ki ga do takrat še niso potrgali, toča je poškodovala jagodno kožico, zaradi česar je grozdje pospešeno gnilo. Škoda je ocenjena na 15 do 55 odstotkov, odvisno od območja in lege vinograda, največja pa je v Vidošičih.