Znameniti lipov drevored: Tihi čuvaji kartuzije - menihi v meglenem jutru
Ob dostopni cesti k našemu edinemu samostanu kartuzijanov v Pleterjah pri Šentjerneju raste znameniti lipov drevored.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
V meglenem jesenskem zgodnjem jutru obiskovalec drevesa zaradi njihove oblike zlahka zamenja za menihe, ujete v tihi molitvi, z rokami, iztegnjenimi proti nebu. Vizualno podobo dodatno podpira tišina, ki obdaja kartuzijo, in obiskovalca, odprtega za duhovne razsežnosti bivanja, spontano uvede v kontemplacijo svetega.
Poleg lip v drevoredu uspeva še kakšen lipovec, pa tudi nekaj platan, posajenih v letu 1950. Nenavadno obliko so drevesa, posajena na začetku 20. stoletja, dobila po letu 1950, ko so jim »negovalci« popolnoma odstranili krošnje. Iz debel so bujno pognali novi poganjki, ki so med sabo močno tekmovali za svetlobo in se tako usmerili vertikalno proti nebu. Z negovanjem v letu 1989 so prvič resneje posegli v krošnje lip, jih razbremenili, odstranili suhe veje in strohnjene dele krošenj. Posegli so tudi v gozdni rob, v katerem so se drevesa močno razraščala v drevored. Z naravovarstveno akcijo so večino dreves rešili pred pospešenim propadanjem, kljub vsemu pa je do danes padlo že kar nekaj lip, ki jih nadomeščajo z novimi.
Zob časa in nekateri pretekli posegi so pustili posledice na drevesih, ki v zadnjih 25 letih — razen manjših varnostnih posegov v krošnje — niso bila deležna resnejše arboristične obravnave. Drevesom je treba izboljšati rastišče in primerno urediti krošnje, kar bo zaradi njihovega števila velik finančni zalogaj. Verjamem pa, da bomo s sodelovanjem kartuzije, lokalne skupnosti in obeh zavodov, pristojnih za ohranjanje drevoreda – Zavoda RS za varstvo narave in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije –, denar v prihodnjih letih vendarle našli in tako ohranili tihe molivce.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
