L. Markelj

Pred njim je 35 let zanjo vzorno skrbel Jože Simončič, ki si je pravi čas »vzgojil« naslednika.

Marko Cvelbar, ki je domačin iz Dolenjega Vrhpolja, je v kartuziji zaposlen že 14 let, že prej pa je sem hodil na prakso. Kot mlad strokovnjak, ki je po ljubljanski fakulteti za agronomijo prvih pet let deloval na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu in tam učil praktični pouk, smer sadjarstvo-drevesničarstvo, je v Pleterje prišel leta 2011 ter vseskozi vodil drevesnico in sadjarski del.

Veliko dela

L. Markelj

Zdaj je zadolžitev veliko več.

»Skrbeti je treba za pet hektarov vinogradov, pet hektarov sadovnjakov, 500 hektarov gozdov ter še mnogo travnikov in njiv, ki jih kosimo. Naše pridelke in izdelke je treba prodati, saj se kartuzija sama preživlja, v zadnjem času pa se dvigajo zlasti trošarinski izdatki. Tu so še vzdrževanje velikega samostanskega kompleksa, administrativna dela pri kakih razpisih pa skrb za dobro povezanost z lokalnim okoljem in še kaj. Dela je veliko in je pestro vse leto,« pove Marko Cvelbar, ki se mu je pravzaprav uresničila velika želja iz mladosti, da bi delal na veliki kmetiji.

Obnova sadovnjakov

Kartuzija je namreč tudi veliko kmetijsko gospodarstvo, na katerem je zdaj zaposlenih 12 delavcev. Ker živi od svojega dela, je še kako pomembno, kako deluje ekonomija.

Med pomembnejšimi panogami je sadjarstvo. Genska banka sadik starih in odpornih sort sadnega drevja znotraj obzidja je dragocena dediščina za prihodnje rodove, v njej imajo več kot 160 imen različnih sort jablan, 70 sort hrušk, številne sorte češenj in orehov. Zanimanje ljudi za tovrstne sadike narašča.

»Sadovnjake moramo zdaj obnoviti – sadike so v drevesnici, zemljišča pripravljamo,« pove Marko in doda, da nameravajo, »če se bo le finančno izšlo,« postaviti še sadovnjak za gensko banko z namakalnim in oroševalnim sistemom ter mrežami proti toči. Sicer so v kartuziji v novem nasadu že pred leti uredili namakalni sistem, protislansko zaščito in del sadovnjakov zaščitili proti toči.

Nova vina

L. Markelj

Veliko dela je tudi v vinogradih na bližnjem Pleterskem hribu, kjer pri trgatvi pomagajo tudi menihi, sicer pa je za Marka najbolj naporno jeseni, zlasti v kleti, ko je treba vse opraviti v pravem času. Zato je hvaležen za pomoč z nasveti in znanjem vinskima strokovnjakoma Jožetu Simončiču in Samu Hudoklinu.

Poleg nepogrešljivega cvička – zadnjega letnika je okrog 45.000 litrov – je tradicija pleterske kleti mašno vino, pridelano iz sort chardonnay, sivi pinot, beli pinot, kerner, sauvignon, rumeni muškat in laški rizling. Ob boljših letnikih pridelujejo tudi vrhunska sortna vina, predikatna vina in penine.

V kartuziji vedno poskušajo tudi kaj novega in Marko ob našem obisku razkrije nov proizvod, modrega pleterčana l. 2024, ki prav zdaj prihaja na trg, naredili pa so ga iz modre frankinje s tremi različnimi tehnološkimi postopki. Meni, da bo piten in zanimiv. Prihodnje leto načrtujejo še belega pleterčana, v katerem bo glavna sorta kraljevina. »Če bo seveda letnik dober, kar za zdaj kaže.« Dosti zanimanja je tudi za džin, s katerim se trudijo zadnja štiri leta.

Adut pleterska hruška

L. Markelj

Hruške, jabolka, slive in brinove jagode predelujejo v naravna žganja, ki zorijo v lesenih sodih pleterske kleti. Posebnost med žganji so zagotovo pleterska hruška, ki v štiri mesecih zraste v steklenici in jo nato zalijejo s hruškovim žganjem – na leto navežejo 12.000 steklenic –, pleterska grenčica, v kateri je sadno žganje oplemeniteno z 49 zelišči, in pleterski brinjevec.

Kartuzija prideluje tudi med. Na samostanskem vrtu stoji velik čebelnjak in zdaj imajo 45 družin. Poleg cvetličnega, gozdnega in kostanjevega medu pridelujejo še cvetni prah, propolis, izdelujejo medeni liker in sveče iz čebeljega voska. Potrebno zelenjavo za samostan pridelajo na vrtu, v ribniku gojijo tudi potočne postrvi za lastne potrebe.

Kartuzija vse izdelke in pridelke, ki jih je mogoče kupiti v samostanski prodajalni in na spletu, prodaja pod blagovno znamko Pleter. Kar dosti jih tudi izvozijo – predvsem v Evropo, a tudi na Tajvan in še kam.

Obnova samostana

Vzdrževanje samostana je tudi nikoli dokončana zgodba. Kompleks stavb znotraj 2.600 metrov obzidja ima kar okrog 30.000 kvadratnih metrov streh. Strehe so v zadnjih dveh desetletjih na novo prekrili, pred kratkim so na gospodarsko poslopje namestili tudi sončne panele, tako da so delno energetsko samooskrbni. Je pa zdaj ena prvih nalog popraviti poškodovane stene hodnika iz potresa leta 2020, pri čemer upajo na pomoč z razpisom kulturnega ministrstva.

»Potem pa bomo šli v obnovo dotrajanih in razpokanih tal križnega hodnika, kar bo glede na obseg – gre za več kot 1.500 kvadratnih metrov hodnika – velik finančni zalogaj. Vedno se najprej lotimo stvari, kjer bi se sicer delala škoda,« pove Marko Cvelbar.

Lipov drevored obnoviti

L. Markelj

Napove še potrebno obnovo mogočnega lipovega drevoreda, skozi katerega se obiskovalec sprehodi do samostana. Gre za tri vrste lip, ki so avtohtone v Evropi: navadna lipa, lipovec in srebrna lipa. Stare so več kot sto let in zdaj se dogovarjajo s strokovnjaki zavoda za varstvo narave, kako jih urediti in obnoviti, da bodo varnejše za obiskovalce in tudi za samostansko obzidje, še pove novi ekonom pleterske kartuzije.