Majhna kartica, velika želja: Sr(e)čno novo leto iz leta 1906
Slovenci smo bili med prvimi narodi na svetu, ki so si proti koncu 19. stoletja začeli pošiljati razglednice (kartice z razgledom)
Mednje sodijo tudi božične in novoletne dopisnice oziroma voščilnice (iz nem. Wünschen, Wunsch = voščiti, želeti, želja).
V pričakovanju novega leta vsakomur želimo srečo, zdravje, mir, uspehe, blagostanje …, zato so tudi za novoletne voščilnice značilni številni simboli sreče, kot so: štiriperesna deteljica, podkev, mušnica, okrašeno božično drevo, prašiček in drugi.
Čas ob koncu leta so že stara ljudstva povezovala s skrivnostnimi nadnaravnimi silami in številne šege ter navade so nastale pravzaprav za to, da bi čarobno vplivale na rodovitnost zemlje, zdravje in srečo družinskih članov in podobno.
Novomeška Knjižnica Mirana Jarca hrani zelo pestro zbirko starih božično-novoletnih voščilnic od konca 19. stoletja naprej, domače in tuje. Med njimi jih je večina napisanih in odposlanih. Med najstarejšimi v zbirki je voščilnica z motivom dimnikarčka ob veliki vreči s kovanci.
Dimnikar prinaša srečo, kar izvira iz povezanosti z ognjem in ognjiščem, ki predstavlja središče doma. V ognjišču in ob njem naj bi živeli družinski ali gospodinjski bogovi in duhovi, tu je tudi gorel sveti ogenj, ki naj bi prinašal rodovitnost in življenje samo. Dimnikarja imamo ljudje od nekdaj radi, saj lahko obvaruje hišo pred požarom. Dimnik pa je hkrati tudi prostor, skozi katerega je mogoče oditi ali zbežati v nebesa.
Voščilnica z napisom »Srčno novo leto!« (Pošiljateljica je sama dopisala še črko »e«, da bo res srečno!) je bila napisana 31. decembra 1906 in odposlana iz Ljubljane v Novo mesto.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se