Arhiv DSO

S 1. decembrom sta začeli veljati še zadnji pravici iz Zakona o dolgotrajni oskrbi (DO), in sicer pravica do oskrbe v domovih za starejše in pravica do denarnega prejemka. Večina stanovalcev domov za starejše je oddala soglasje za prehod v nov sistem in plačevali bodo manj.

Lokalne skupnosti so bile dolžne zagotoviti izvajalce DO v svojem okolju in z njimi skleniti ustrezne pogodbe. Rok se je iztekel 1. maja. Kot je razvidno iz registra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je 220 občin podpisalo pogodbe z 39 izvajalci, večinoma so to obstoječi izvajalci pomoči na domu, torej DSO-ji, ponekod pa zdravstveni domovi ali centri za socialno delo in zasebna podjetja.

Tudi za dolenjske, belokranjske in posavske občine to velja. Na zemljevidu pokritosti z izvajalci DO, ki ga objavlja NIJZ, je le še nekaj sivih lis, med njimi na našem območju občina Dolenjske Toplice.

V Dolenjskih Toplicah koncesija

Kot pove direktor topliške občinske uprave Tomaž Willenpart, ima občina pogodbo za DO z DSO Novo mesto, a so se odločili za podelitev koncesije: »Predvidoma v začetku novega leta bomo razpisali koncesijo za izvedbo DO na domu. Ocenjujem, da bomo z dodatno konkurenco omogočili ugodnejšo in dostopnejšo storitev za občane. Občinski svet mora najprej sprejeti odlok, sledita razpis in izbira koncesionarja, ki bi bila lahko končana do poletja 2026.«

Kot je še dodal, je potrebe po storitvah DO težko oceniti, saj nimajo pregleda nad morebitnimi oddanimi vlogami na vstopni točki niti ne nad prejemniki nadomestil iz ZPIZ-a, ki so potencialni uporabniki storitev DO. V topliški občini je sicer v institucionalno varstvo vključenih v letu med 30 in 35 občanov, storitev pomoč na domu pa DSO Novo mesto opravlja pri sedmih občanih.

Stalni razpisi za kader

In kako bodo izbrani izvajalci dolgotrajne oskrbe na domu uresničevali to storitev, ko pa se v domovih starejših že dlje časa spopadajo s hudo kadrovsko stisko? V Sloveniji primanjkuje več kot tri tisoč socialnih in zdravstvenih delavcev, okrog tisoč postelj v domovih je zato praznih.

V DSO Novo mesto, kjer so na področju DO na domu do zdaj podpisali pogodbe z občinami Novo mesto, Škocjan, Straža, Šmarješke Toplice, Dolenjske Toplice, Šentjernej in Mirna Peč, priznavajo, da kadrovske razmere ostajajo zahtevne. »To je v tej dejavnosti stalni izziv. Kljub pomanjkanju kadra se vsakodnevno trudimo, da stanovalci in uporabniki tega ne občutijo.

Zaposlitvene razpise objavljamo redno in se v največji meri trudimo pridobiti nove sodelavce, saj je povpraševanje po oskrbi v stalnem porastu,« pove Vanesa Gazvoda, strokovna sodelavka v DSO Novo mesto. K njim prve odločbe CSD-ja že prihajajo, postopno se v okviru DO izvaja pomoč na domu, kjer so izpolnjeni pogoji.

Tudi v DSO Trebnje, ki je bil izbran za izvajalca DO na domu za občine Trebnje, Mirna, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, si po besedah direktorice Petre Kušar Stojakovič prizadevajo za pravočasno zagotovitev potrebnega kadra. Spremljajo stanje na trgu dela, izvajajo razpise, dodatno izobražujejo zdajšnji kader in prilagajajo organizacijo dela.

Tudi tujci

Najbolj je iskan oskrbovalni kader – socialni oskrbovalci, bolničarji negovalci, strežniki/gospodinje – pa medicinske sestre oz. kader za zdravstveno nego. Kušar Stojakovič pove, da zaposlujejo tudi kandidate iz tujine, zlasti z območja nekdanje skupne države, in jim pomagajo pri ureditvi dokumentacije.

»Pričakujemo, da bo povpraševanje po DO postopoma naraščalo, natančne ocene pa trenutno še ni mogoče dati, saj se podatki zbirajo na vstopni točki na CSD-ju. Nekaj odločb smo že prejeli, pri večini upravičencev pa je za zdaj izražena potreba po denarnem prejemku. Ta je odvisen od kategorije DO, v katero je uvrščen posameznik, in bo znašal od 89 do 491 evrov. Odločitev o uveljavljanju vrste dodeljenih pravic sprejme posameznik, ki nato sklene osebni načrt z izvajalcem,« še pove direktorica DSO Trebnje.

Kaj pa cene?

V njihovi ustanovi so zmogljivosti polno zasedene: imajo 214 oskrbovancev, soglasje za prevedbo v novi sistem DO pa so oddali vsi stanovalci.

In kaj novi sistem pomeni za njihove denarnice? Največja novost je, da bodo starejši v domovih po novem plačevali samo nastanitev in prehrano, oskrba pa bo financirana iz novega sistema, zato preteklih cen ni mogoče primerjati neposredno z novimi, povedo.

Koliko bodo položnice nižje, je težko odgovoriti, pravita obe sogovornici, saj je to odvisno od kategorije oskrbe posameznika. »Na mesečni ravni je razpon lahko od 210 do 758 evrov,« pove Petra Kušar Stojakovič in doda, da cena nastanitve in prehrane v standardni dvoposteljni sobi s skupno uporabo sanitarij znaša na dan 24,86 evra oz. na mesec dobrih 770 tisoč evrov. Cena v enoposteljni sobi na dan znaša 27,35 evra, na mesec pa 847 evrov.

Še vedno pa obstaja dvotirni sistem obračunavanja, tudi po Zakonu o socialnem varstvu, saj vsi še niso prišli do odločb DO.

Tudi 750 evrov manj

»Spremembe v financiranju in načinu obračunavanja stroškov zelo pozorno spremljamo. Končni in popolnoma natančni podatki ob spremembi mesečnih stroškov bodo znani po obračunu januarja 2026, vendar lahko rečemo, da bodo koristi za stanovalce največje pri tistih, ki so razvrščeni v najvišje kategorije oskrbe. Prav ti so doslej plačevali največ. V novem sistemu pa bo del oskrbe kril obvezni prispevek za DO,« pove Vanesa Gazvoda.

»Nova cena standardne namestitve s prehrano v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij znaša 693,73 evra, pri čemer je ta znesek strošek bivanja in prehrane, ne pa tudi oskrbe, ki bo financirana iz novega sistema. Strošek oskrbe bo odvisen od razvrstitve v kategorijo potreb, kar bo najizraziteje razbremenilo osebe z demenco, nepokretne stanovalce in tiste z napredovalimi kroničnimi težavami,« pojasni.

Pri težjih bolnikih se bodo tako stroški predvidoma znižali s približno 1.750 evrov na okrog 985 evrov – končni zneski se bodo razlikovali glede na vrsto oskrbe, tip sobe in morebitne nadstandardne storitve.

40 tisoč oseb v vrsti za dom

Nekatera doplačila še vedno obstajajo, ko gre za standard prostora bivanja, kot so enoposteljne sobe ali dodatni nadstandardni elementi.

Na sprejem v DSO v Sloveniji trenutno čaka skoraj 40 tisoč ljudi. V vrsto so se postavili po starem zakonu in ta vloga ostaja. Če želijo iti v sistem DO, morajo na vstopni točki oddati novo vlogo po novem sistemu. Na odločbo bodo čakali predvidoma pol leta in šele nato se bodo postavili v novo vrsto po novem zakonu – vrstni red se bo ohranil. Odločali se bodo, kateri sistem bo zanje ugodnejši.

Pomoč na domu

Pravica do DO na domu ne ukinja možnosti dostopa do obstoječe socialnovarstvene storitve pomoči na domu, saj je zakon ne obravnava kot primerljivo pravico.

»Za uporabnike je obstoječa pomoč na domu ugodna, da ostanejo čim dlje v primarnem okolju. Pri nas jo omogočamo med 140 in 145 uporabnikom in jo vse občine sofinancirajo nad 70 odstotkov. Prednost je, da je mogoče do nje priti hitro, bo pa mogoča tudi v okviru Zakona o dolgotrajni oskrbi, pri čemer bo treba verjetno čakati na odločbo tudi več mesecev. Pomoči se bosta verjetno dopolnjevali, ljudje pa se bodo odločali sami in čas bo pokazal, kaj jim bolj ustreza,« pove Petra Kušar Stojakovič.