Move TV
© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ljudje ob Kolpi
Čas branja 3 min.

Mate Zupanič – Švarski: Iz Bele krajine prek Albanije do Solunske fronte


Boris Grabrijan
18. 11. 2026, 08.35
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Mate Zupanič – Švarski je bil brat znanega zgodovinarja in etnologa dr. Nika Zupaniča. Njegovo življenje so zaznamovali jugoslovanski ideali, prva svetovna vojna in dolga pot, ki se je končala daleč od doma.

mate-zupanic-svarski, ljudje-ob-kolpi
Splet
Trgovina Jurija Zupaniča v Gribljah

V Gribljah ob Kolpi se je 17. novembra 1885 rodil Mate Zupanič – Švarski, Belokranjec, čigar življenjska pot je bila kljub kratkemu življenju izjemno razgibana. Umrl je 27. aprila 1917 v francoskem Nîmesu, star komaj 31 let. Bil je mlajši oziroma manj znani brat dr. Nika Zupaniča, zgodovinarja, etnologa in ministra v stari Jugoslaviji.

Osnovno izobrazbo je pridobil v domačih Gribljah, nato pa se je šolal na gimnaziji v Novem mestu in Karlovcu. Njegov oče je bil uspešen vinski trgovec, vendar je ob propadanju vinogradništva bankrotiral. Sinova, ki sta se takrat še šolala, sta se morala vsaj začasno osamosvojiti. Niko je prostovoljno odšel na služenje vojaškega roka, Mate pa se je zaposlil na avstro-ogrski davčni upravi. Najprej je kot pripravnik služboval v Črnomlju, pozneje pa so ga premestili v Kamnik.

Na pot zaradi jugoslovanskih idealov

Na Matejevo življenjsko pot so pomembno vplivale tudi ideje njegovega brata Nika in jugoslovansko gibanje, ki se je širilo prek kulturno-politične revije Jug. Na Dunaju sta jo izdajala belokranjska študenta Niko Zupanič in študent medicine Franc Derganc.

Preberite še

Mate se je skupaj z bratom in novinarjem Milanom Plutom iz Gradaca odločil oditi v Srbijo. Pomemben mejnik na tej poti je bilo kronanje srbskega kralja Petra I. Karađorđevića. Na slovesnosti je pela tudi v Črnomlju rojena operna pevka Mira Dev Costaperaria.

V Beogradu je Mate pomagal Plutu pri izdajanju Jugoslovanske korespondencije (La Correspondence yougoslave), ki je izhajala v srbohrvaškem in francoskem jeziku. Z njo sta širila jugoslovansko idejo med slovanskimi narodi in v zahodni Evropi.

Zaradi bolezni se je moral leta 1906 vrniti domov. Šolanje je nadaljeval na trgovski akademiji v Pragi, po končanem študiju pa je delal na Moravskem, v Bosni in nazadnje v Mariboru.

Leta 1913 so se v Srbiji začele velike politične in družbene spremembe, zato se je odločil za ponovno selitev v Beograd. Tam je dobil službo v ravnateljstvu srbskih železnic. Aktivno je deloval tudi v organizacijah Slovenski jug in Triglav.

mate-zupanic-svarski, ljudje-ob-kolpi
Splet
Mate Zupanič - Švarski

Z umikajočo se srbsko vojsko

Ko je avstro-ogrska vojska napadla Srbijo, se je Mate kot prostovoljec pridružil enoti Voje Trankosića, majorja srbske kraljeve vojske in četniškega vojvode, ki je med drugim sodeloval pri urjenju atentatorjev, med njimi tudi Gavrila Principa.

Po okupaciji Srbije se je skupaj s srbsko vojsko umikal prek Albanije. Pot je bila izjemno naporna, njegovo zdravje pa vse slabše. Zaradi bolezni je najprej obležal v bolnišnici Rdečega križa v Valoni, nato pa še na otoku Vidu.

Ko je prispel na Krf, se je kljub zdravstvenim težavam znova prostovoljno pridružil vojakom, ki so odhajali na solunsko fronto. Tam je zbolel za malarijo. Skupaj z ranjenci so ga nato prepeljali v Francijo, kjer se je zdravil najprej v bolnišnici v Toulousu, pozneje pa v Nîmesu.

Tam je 27. aprila 1917 umrl. Star je bil komaj 31 let.

Spomin nanj ohranil tudi rojak Janko Lavrin

Njegove posmrtne ostanke so leta 1928 prenesli na jugoslovansko pokopališče Tieu pri Parizu.

Na Mateja Zupaniča – Švarskega pa se ni pozabil niti njegov belokranjski rojak Janko Lavrin, profesor na univerzah v Veliki Britaniji, doma iz Krupe. V času prve svetovne vojne se je tudi sam kot vojni dopisnik mudil na balkanskem bojišču.

Mateju je posvetil cikel sonetov z naslovom Čas, ki je izšel v zbirki Balkanski soneti. Zbirko je konec leta 1917 izdal založnik v Clevelandu v ZDA.

Tako se je zgodba Belokranjca, ki ga je življenjska pot iz domačih Gribelj vodila prek različnih evropskih dežel vse do francoske bolnišnice, ohranila tudi v poeziji. Njegovo življenje je bilo kratko, a je v burnem obdobju evropske zgodovine pustilo sled, ki sega daleč prek meja Bele krajine.

dolenjski-list

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Premium
Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.