Dolenjka Andreja Bartolj Bele spet krasila vatikansko baziliko
Nocoj je sveti večer, ko kristjani praznujejo božič, rojstvo Jezusa Kristusa. Naši domovi so okrašeni z božičnim drevescem, jaslicami in še s čim.
A čudovita božična dekoracija krasi tudi baziliko sv. Petra v Vatikanu, v kateri bo novi papež Leon XIV. ob zaključku svetega leta popoldne vodil večerno mašo pred slovesno polnočnico, jutri pa bo na balkonu papeške palače podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu, urbi et orbi.
Spet slovenska trojica
Pri krasitvi vatikanske bazilike je tudi letos sodelovala slovenska trojica: priznana floristka dr. Sabina Šegula in Peter Ribič, strokovnjak s področja hortikulture, ter Dolenjka Andreja Bartolj Bele iz Gorenjih Lakovnic, učiteljica strokovnih predmetov in praktičnega pouka s področja hortikulture in cvetličarstva na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji Novo mesto.
Z Andrejo, ki se je s to nalogo v Vatikan odpravila že tretje leto – sicer gre za njen šesti obisk, saj sodeluje tudi pri velikonočnih okrasitvah –, smo o pripravah na tako zahtevno nalogo ter o zanimivih izkušnjah spregovorili nekaj dni pred odhodom v Italijo, ko je s svojimi učenci izdelovala novoletne aranžmaje.
Andreja vesela povabila
»Povabilo moje mentorice za mojstrski izpit iz cvetličarstva pri mednarodni organizaciji FlorCert, da sodelujem pri krasitvi vatikanske bazilike, je prišlo povsem nepričakovano. Bila sem presenečena, a hkrati izjemno navdušena in počaščena; z odgovorom nisem oklevala niti za trenutek,« se pomladi leta 2023 spominja Andreja Bartolj Bele. Pred tem pa se je seveda morala dokazati tudi s svojim cvetličarskim delom.
Andreja pove, da je vsakokraten projekt poseben izziv, ki zahteva precej priprav celotne več članske ekipe, v kateri je med vatikanskimi vrtnarji in cvetličarji tudi slovenska trojica. Italijani jih zelo cenijo in so jih vzeli za svoje – Šegula in Ribič npr. sodelujeta že vse od leta 2011.
Tri dni dela
Trojica Slovencev je tako polna pričakovanj in delovne vneme v Vatikan odpotovala v nedeljo zjutraj, kar iz Trsta s hitrim vlakom, ker je najhitreje.
Po namestitvi so se popoldne sprehodili po okrašenem Rimu, si razjasnili nekaj tehničnih zadreg, srečanje z vatikanskimi vrtnarji in pravo delo pa se je začelo v ponedeljek zgodaj zjutraj. In je nato trajalo vse dni do 24. decembra do 13. ure, ko mora biti res vse končano.
Letos spet rdeče božične zvezde
»Letošnja rdeča nit krasitve ob zaključku svetega leta, ki bo 6. januarja 2026, so rdeče božične zvezde iz Italije. V ospredju bo tudi zelenje, kombinirano z zlatimi elementi: pozlačeni storžki, veje itn. Pri krasitvi bomo uporabili veje slovenske trte, avtohtone vrste modre frankinje iz belokranjskega vinorodnega okoliša, ki nosijo svojo simboliko,« pove Andreja in poudari, da se morajo pri krasitvi največje katedrale na svetu seveda držati določenih pravil.
Držati se pravil
»Pri dekoracijah v cerkvi je pomembno, da vse umetnine poudariš, ne pa zakriješ s cvetjem. Na ograji nad grobom sv. Petra npr. ne sme nič viseti ali kaj zakrivati, tudi mesto papeževega sedeža mora ostati vidno. Poseben izziv so Berninijevi stebri, ki jih bodo, tako kot lani, tudi letos krasile rdeče božične zvezde. Poleg glavnega oltarja in Marije na njem krasimo še balkon, od koder papež razglasi poslanico. Ja, za vsak aranžma porabiš toliko časa kot pri nas za krasitev celotne cerkve,« pripoveduje Dolenjka.
Vsak aranžma tablico s številko
Doda, da so ideje za krasitve za nekaj let vnaprej že določene. Kake spremembe pa so še vedno mogoče.
Pove, da ima prav vsak aranžma svojo tablico s številko, da se po načrtu okrasitve natančno ve, kam se ga odnese. »Ko je vse na svojem mestu, gremo floristi v cerkev, v kateri vse pregledamo. Enkrat smo pozabili odstraniti eno tablico in ravno to je kamera odkrila …,« pripetljaj razkrije Andreja in poudari, da se vsi trudijo, da je vse res kar najbolj popolno.
V cerkvi veličastno
Po koncu njihovega dela sledi polnočnica, nato pa so v zahvalo in hvaležnost – vse delo je volontersko – povabljeni, da ostanejo naslednji dan na blagoslovu.
Andreja pravi, da je maša in triurna polnočnica, za katero je treba imeti karto, na vstop v cerkev pa se čaka po tri ure, posebno doživetje.
»V cerkvi je veličastno. Srečuješ ljudi z vsega sveta, lani sem poleg sebe odkrila Slovenko, ki živi v Italiji in njen brat je bil moj sošolec, skratka, svet je majhen,« pove Andreja.
S papežem Frančiškom v španščini
Ne more skriti navdušenja nad nekdanjim papežem Frančiškom. »Krasilna ekipa se je vedno srečala z njim – kot skromna zahvala za sodelovanje. Štirikrat sva se rokovala, vedno je bilo prisrčno. Presenetili sta me življenjska energija v njegovih očeh in pozornost, s katero je sprejel vsakega izmed nas.«
Z njim je Andreja ob prvem srečanju izmenjala tudi nekaj besed v španščini in ga zelo presenetila. Ko mu je razložila, da je Slovenka, ji je dejal, da zna tudi on eno besedo v slovenščini in to je – potica!
»Vsakokrat ko pride papež na svoje mesto, v cerkev ali na balkon, je začutiti tako energijo in navdušenje množice, kot če bi na oder prišla največja rockovska zvezda. To je res neverjetno doživetje,« pove Andreja in doda, da si upa le sanjati, da bo od blizu spoznala tudi novega svetega očeta Leona XIV.
Bele božične zvezde
Spominja se, kako so bili vrtnarji kljub začetnemu nezaupanju navdušeni nad slovensko okrasitvijo bazilike pred dvema letoma, ki je bila nekaj posebnega zaradi belih in bež božičnih zvezd.
Prispevalo jih je novomeško gozdno gospodarstvo, in kot pravi naša sogovornica, je bil takrat velik podvig, kako vse cvetje v čim boljši kondiciji prepeljati v Vatikan. Največ skrbi s prevozom je imela Sabina, ki je takrat pripravila celoten dizajn. Takrat je bil v ekipi tudi Andrejin mož Stanko, cvetličar iz GG Novo mesto.
Papeževa pohvala
»Bili smo malo skeptični, saj so bile do takrat vedno rdeče božične zvezde, a papež je dejal, da tako lepe okrasitve še ni bilo. Res smo bili presrečni,« pove Andreja. Ja, Slovenci smo se s svojim znanjem že večkrat dokazali na svetovnem florističnem parketu. Do zdaj smo sodelovali še s kočevsko jelko, pa – kot že omenjeno – s trtami ter z orhidejami iz Prekmurja.
Domači razumevajoči
Čeprav se Andreja zaveda, da je sodelovanje v krasitvi vatikanske bazilike poseben privilegij in čast – »mislim, da se pri nas sploh ne zavedamo, kakšna promocija je to za Slovenijo, polnočnico si npr. ogleda 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu« –, pa je sama vsako leto prikrajšana za božično večerjo v družinskem krogu.
Z možem Stankom imata pet otrok: Ano, Tilna, Jakoba, Loti in Valentina. »Res cenim, da me doma podpirajo pri mojem delu in se znajdejo sami. Pripravijo si večerjo, postavijo jaslice, se družijo, odidejo k polnočnici,« pove Andreja, ki je že babica. Hvaležna je tudi vodstvu svoje šole za razumevanje, saj zaradi krasitve vedno nekaj dni manjka.
Izobraževanje, načrti...
Kljub vsem obveznostim Andreja najde čas za izobraževanje v svoji stroki. Vodi razne delavnice izdelovanja adventnih venčkov, pred kratkim pa je tudi diplomirala na katehetsko-pastoralni šoli na temo Lepota cerkvenega prostora v luči slavljenja Boga.
»Priročnik za krasilce pa še sledi, tako kot učenje italijanskega jezika, kar me zelo veseli,« pove Andreja Bartolj Bele, ki pravi, da je Rim res večno mesto, da ga čuti in ga želi še večkrat obiskati.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
