V Galeriji Krka razstavlja kiparka Dragica Čadež
V prenovljeni Galeriji Krka so včeraj odprli razstavo ljubljanske kiparke Dragice Čadež, ene najbolj doslednih predstavnic slovenskega neokonstruktivizma. Kot je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregelj Kobe, avtorico zanima tako notranji prostor kipa kot prostor, ki ga ta zaseda s svojimi konstruiranimi oblikami, delo Čadeževe pa sodi v sam vrh slovenskega kiparstva.
Njeno ustvarjanje povezuje več oblikovno in vsebinsko zaokroženih ciklov. Vse od njenega začetka se je osredotočala na konstruktivistične prvine, njen navdih pa je bila vedno tudi narava.
Sprva se je izražala z betonom, ki ji je, tako Pregl Kobetova, omogočal filozofsko navezavo na sodobna gibanja takratne evropske kiparske ustvarjalnosti, a se je že zgodaj odločila za les, kot najbolj toplo, živo in sporočilno značilno kiparsko gradivo.
Obdeluje ga že več desetletij, ga patinira, žge in barva, s postavitvami v zaprte razstavne prostore ali pa v odprte vrtove pa mu je ostala zvesta v vseh obdobjih svojega ustvarjanja.
Vse njene vsebinsko zaokrožene cikle označuje posebna pripovedna simbolika. Ob njenem razmišljanju o smrti in prehajanju so vse bolj prisotni dramatičnost, napetost, stiska, spomin, želja in hrepenenje po begu ali izhodu, je še zapisala Pregl Kobetova.
Dragica Čadež se je leta 1940 rodila v Ljubljani in odraščala v Mariboru. Na ljubljanski Akademiji za upodabljajočo umetnost je leta 1963 diplomirala kot kiparka, dve leti kasneje pa zaključila še podiplomski študij.
Leta 1982 je dobila naslov docentke kiparstva, poučevala je na več mariborskih in ljubljanskih izobraževalnih ustanovah ter se leta 2004 upokojila. Za njo je niz domačih in tujih razstav, leta 2003 pa je prejela Žagarjevo nagrado za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju. Njena razstava je v Novem mestu odprta do 15. novembra.
