Kot je v nagovoru poudaril premier Golob, raziskovalke in raziskovalci s svojim delom vsak dan dokazujejo, da znanost v Sloveniji ne živi le v laboratorijih in inštitutih, temveč se dotika vsakdanjega življenja.

"Znanost vodi Slovenijo v prihodnost. Je ključ do trajnostnega razvoja, miru in blaginje prihodnjih generacij," je poudaril. "Slovenija potrebuje znanost, znanost pa Slovenijo, državo, ki verjame v njen razum, veličino in luč, ki vodi v skupno prihodnost," je dodal.

Nagrade oz. priznanja je na slovesnosti podelila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti Nataša Vaupotič.

Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta prejela virologinja in specialistka medicinske mikrobiologije Tatjana Avšič Županc in matematik Tomaž Pisanski, Puhovo nagrado za življenjsko delo pa raziskovalec v farmacevtski tehnologiji Franc Vrečer.

Preberite še

· Gospodarstvo

Pozor, prihajajo dnevi, ko so na udaru vaše finance

Priznanje ambasador znanosti RS je za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju kozmologije in astrofizike dobil kozmolog in fizik Uroš Seljak.

Poleg že omenjenih nagrad so podelili tudi Zoisove nagrade za vrhunske dosežke. Prejeli so jih Andrej Rahten za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, Polona Žnidaršič Plazl in Igor Plazl za vrhunske dosežke na področju kemijskega in biokemijskega mikroprocesnega inženirstva, Matjaž Humar za vrhunske dosežke na področju mikroskopskih izvorov laserske in kvantne svetlobe ter Kristina Gruden za vrhunske dosežke na področju sistemske in molekularne biologije.

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli Mateja Gabrijel Blatnik, Helena H. Chowdhury, Marko Kreft, Simon Hawlina, Matjaž Jeras in Robert Zorec, in sicer za vrhunske dosežke za razvoj in uporabo napredne oblike celične imunoterapije za zdravljenje raka prostate.

Krka d.d.

Zoisova priznanja pa so prejeli Luka Vidmar za pomembne dosežke na področju interdisciplinarnih raziskav literature in kulture med 16. in 19. stoletjem, Jožica Gričar za dosežke na področju biologije dreves, Urban Bren za dosežke na področju biomolekularnih simulacij, Marko Jošt za pomembne dosežke na področju fotovoltaike, Andrej Zorko za pomembne dosežke na področju kvantnih materialov in Miroslav Verbič za pomembne dosežke na področju raziskovanja finančne negotovosti in ekonomskih politik.

V imenu nagrajenk in nagrajencev je na slovesnosti ob koncu spregovorila tudi Avšič Županc. Kot je poudarila, znanost predstavlja temelj napredka in svobode in ni strošek, ampak naložba v prihodnost.

"Uči nas potrpežljivosti in da se veliki podvigi začnejo z majhnimi koraki. Ti koraki nam iz dneva v dan pomagajo bolje razumeti svet in naše mesto v njem," je dejala.

Zoisove in Puhove nagrade in priznanja ter priznanje ambasador znanosti RS so najvišja in najbolj prestižna priznanja v Sloveniji za izjemne dosežke na področju znanstveno-raziskovalnega dela in tehnologij, razvojne dejavnosti ter inovacij.

Višina nagrad in priznanj je bila v lanskem letu izenačena z višino najvišjih državnih priznanj za dosežke na področju umetnosti, Prešernovih nagrad. Dobitniki Zoisovih in Puhovih nagrad ter priznanja ambasador znanosti bodo prejeli po 30.000 evrov, dobitniki Zoisovih in Puhovih priznanj pa po 10.000 evrov.

Prof. dr. Tatjani Avšič Županc Zoisova nagrada za življenjsko delo

Profesorica dr. Tatjana Avšič Županc, po rodu iz Brežic, tudi častna občanka Občine Brežice, je ena najvplivnejših slovenskih znanstvenic, svetovno znana biologinja in virologinja, zaposlena kot znanstvena svetnica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer še vodi raziskovalni program inštituta in nekaj drugih mednarodnih raziskovalnih projektov.

Arhiv; Matjaž Tavčar

Že več kot štiri desetletja deluje na strokovnem, pedagoškem in na raziskovalnem področju doma in po svetu, ima bogat seznam objavljenih strokovnih člankov. Za odmevne dosežke je prejela številne nagrade in priznanja.

Kot pravijo v obrazložitvi Zoisove nagrade za življenjsko delo, je s svojimi raziskavami virusov pomembno prispevala k varnosti javnega zdravja. Odkrila je povsem novo vrsto virusa, ki ga je poimenovala dobrava, pa tudi, da lahko okužba z virusom zika med nosečnostjo pri plodu povzroči okvare možganov.

»Virus dobrava povzroča smrtno nevarno okužbo. Izkazalo se je, da je ta virus res poseben, in z njim sem se nato ukvarjala vso kariero. Prelomno pa je bilo tudi odkritje povezave med okužbo nosečnice z virusom zika in poškodbami ploda. Potrdili smo domneve in v skupini smo bili ponosni na svoje delo,« pove raziskovalka.

Nagrada ji pomeni veliko. »To priznanje razumem kot potrditev dolgoletnega raziskovalnega dela in vztrajnosti pa tudi kot priznanje celotni ekipi sodelavcev, s katerimi smo soustvarjali znanstvene dosežke na področju virologije. Zame ta nagrada pomeni zahvalo znanosti sami za vse izzive, odkritja in trenutke dvoma, ki vodijo do napredka. Vedno sem verjela, da ima znanost smisel, le če služi ljudem – če pomaga razumeti svet, bolezni in življenje samo. Nagrada za življenjsko delo je zame smisel poti, polne vztrajnosti, strasti in radovednosti, ki me še vedno vodi naprej,« je Tatjana Avšič Županc povedala za Dolenjski list.

Med drugim se še vedno ukvarja s preučevanjem genomov koronavirusov, da bi jih bolje razumeli in bi bili z uporabnimi dognanji lahko bolj pripravljeni na morebitne nove epidemije ali pandemije.

Mladim, ki se podajajo na raziskovalno pot, svetuje, da naj sledijo sanjam, sprašujejo in bodo radovedni, predvsem pa naj bodo potrpežljivi. Kajti delo na tem področju je dolgotrajno. »Zato naj bodo vztrajni, kritični do sebe in do drugih, a prijazni in pošteni, le tako bodo lahko verodostojni.«

Avšič Županc pove še, da se počasi že pripravlja na upokojitev in razmišlja o tem, kako bo čim bolj kakovostno in polno preživljala svoje tretje življenjsko obdobje.

Puhova nagrada za življenjsko delo prof. dr. Francu Vrečerju

Prof. dr. Franc Vrečer, Krkin upokojeni sodelavec in nekdanji član Znanstvenega odbora Sveta Sklada Krkinih nagrad ter redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Prejel jo je za dosežke na področju razvoja farmacevtskih izdelkov in tehnoloških procesov v industriji.

Krkin znanstvenik

Francu Vrečerju Puhova nagrada za življenjsko delo

Krka d.d.

Kot je zapisano v obrazložitvi nagrade, je prof. dr. Franc Vrečer z inovativnim prispevkom na področju razvoja trdnih farmacevtskih oblik zdravil pomembno zaznamoval slovensko farmacevtsko industrijo. V Krki je vodil številne razvojne projekte ter imel pomembno vlogo pri uveljavitvi novih metod dela. Ključno je prispeval k razvoju sodobnih farmacevtskih oblik, kot so zdravila v obliki pelet, ki Krki zagotavljajo vodilno mesto med generičnimi proizvajalci. Je soavtor več kot 30 mednarodnih patentov in avtor številnih visoko citiranih znanstvenih objav. Kot redni profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani je pomembno prispeval k uveljavitvi magistrskega študija Industrijska farmacija in sodeloval pri razvoju strokovnega farmacevtskega izrazoslovja.

Prof. dr. Franc Vrečer je ob tej priložnosti med drugim spregovoril o pomenu domače farmacevtske industrije: »Razvoj in proizvodnja zdravil v Sloveniji sta pomembna z več vidikov: gre za panogo z visoko dodano vrednostjo, ki ustvarja kakovostna delovna mesta za visoko izobražene strokovnjake, hkrati pa z domačo proizvodnjo generičnih zdravil bolnikom zagotavlja boljšo dostopnost kakovostnega, varnega in učinkovitega zdravljenjater razbremenjuje zdravstveni sistem.«

Ob tem je izpostavil pomen dela z mladimi raziskovalci: »Moje poslanstvo je bilo povezovati akademsko znanje z realnimi izzivi farmacevtske industrije. Ključno je študentom odpirati pogled v strokovno prakso, jih spodbujati k raziskovanju in v njih prebuditi tudi zavest o družbeni odgovornosti ter trajnostnih in ekoloških vidikih njihovega dela. Znanost namreč ni le kariera – je način razmišljanja, ki mora služiti skupnemu dobremu.«

Poudaril je tudi vlogo človeka v dobi informacijske tehnologije: »Stroji in umetna inteligenca naj podpirajo, ne nadomeščajo človeški razmislek. Mladi morajo razvijati svoj um, se učiti reševanja kompleksnih izzivov in ohranjati kritično presojo.«

Puhovo nagrado za vrhunske dosežke je skupaj s skupino raziskovalcev z različnih znanstvenoraziskovalnih ustanov, ki je razvila napredno obliko celične imunoterapije za varnejšo in učinkovitejšo možnost zdravljenja rakavih obolenj, prejela dr. Mateja Gabrijel Blatnik, od leta 2019 zaposlena v Razvoju in raziskavah zdravil v družbi Krka.