Nada Žgank/Emanat

Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela plesalka Mateja Bučar, kostanjeviška rojakinja, ter industrijski oblikovalec Sašo Mächtig.

Plesalka in koreografinja Mateja Bučar

Koreografski opus Mateje Bučar, rojene leta 1957, je unikum v slovenskem prostoru. "Njegova večmedijskost koreografijo umeščata v območje izven izključne gibalne umetnosti. Njena dela so koreografske situacije, ki vselej osvetljujejo meje koreografskega medija in ga razstavljajo navznoter," piše v utemeljitvi nagrade.

Njeno delo je s soočanji različnih materialnih tekstur, naj so bile telesne, kinetične, prostorske, svetlobne, skulpturne, snovne ali tehnološke idr., razgrajevalo trdnost in sklenjenost posameznih koreografskih gradiv in izzivalo gledalsko zaznavo plesa ter človeških teles.

Preden sta postala v teoriji popularna in v sodobnem plesu nadvse prisotna pojma predmetno naravnane ontologije in pulzirajoče snovi, ki si prizadevata postaviti pod vprašaj teoretski primat človeškega obstoja nad predmetnim, snovnim ali naravnim, je svoja dela organizirala tako, da bi iz sklenjenih, formalno trdnih gradiv ali gotovih koreografskih redov vsakdanjega življenja izstopili njihovi negativi ali krhek notranji ustroj. V teh procesih so jo zanimale pretvorbe med subjektivnim in predmetnim v plesu.

Iz njenega opusa utemeljitev med drugim izpostavlja dela Disciplina kot pogoj svobode (1996), v katerem je celoten ambient ljubljanske operne hiše pretvorila v umetniški objekt, predstave Telborg (1999), Media-medici (2001) in O Kvadrat (2002). Po letu 2000 je začela serijo svetlobno-projekcijskih koreografij, kot so Koncept koncepta (2004), Room & Road (2005), Karamazovi I (2006) in Karamazovi II - Made In China (2008), Sorry, Out Of Ideas (2009)).

Leta 2010 je predstavila novo paradigmo v svojem koreografskem opusu. Serijo lokacijskih del Zelena luč (2010), Parcking Packing (2012), Neumestljivi, nedoumljivi (2013), Dancers Without Answers (2018) umešča v različne funkcionalne ambiente in urbane prostore, koreografsko intervenira v rabe vsakdanjosti ter tisto, kar je v urbanih prostorih vselej že koreografirano, slači s svojimi vsakokratnimi koreografskimi intervencijami.

Eden od viškov koreografskih protislovij se udejanji v delu Parquet Ball / Nad parketom (2020), v katerem so tla, osrednji zaveznik plesnega telesa in njegovega gibanja, pretvorjena v veliko žogo, s katero je plesalka zapletena v duet, navaja utemeljitev.

Nocojšnji program proslave

V prepletu z umetniškim programom bodo sicer nocoj podelili še šest skladovih nagrad.

Nagrado Prešernovega sklada bodo za pomembne dosežke zadnjih treh let dobili skladateljica Petra Strahovnik, vizualna umetnica Jasmina Cibic, pesnica Ana Pepelnik, režiser in direktor fotografije Gregor Božič, scenaristka in režiserka Petra Seliškar ter dramska igralka Tina Vrbnjak. Nagrade jim bo izročila predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, ki bo tudi slavnostna govornica.

Predsednica UO

Zdenka Badovinac na čelu Prešernovega sklada

V umetniški del proslave so umestili epsko pesnitev Franceta Prešerna Krst pri Savici, ki je bila prvič objavljena pred 190 leti in velja za temeljno delo slovenske poezije. Scenski dogodek z naslovom Bogomilin križ :: Milenijska prekrstitev so zasnovali Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič, ki so Prešernov Krst interpretirali z vidika protagonistke Bogomile in v ospredje postavili njen ženski pogled na krvavo morijo in nasilno podjarmljanje Slovencev v srednjem veku, piše v vabilu na proslavo.

V umetniškem programu, ki so ga posvetili Edvardu Zajcu in tržaški historični avantgardi, bodo med drugim nastopili igralci Nataša Keser, Zlatko Burić in Blaž Šef.

Slovesno prireditev bodo neposredno prenašali 1. program Televizije Slovenije, 1. in 3. program Radia Slovenija ter spletni portal RTV Slovenija.