M. Ž.

Občina Šentrupert se je v zadnjih letih lotila postopne obnove slikovite Barbove graščine na Veseli Gori, ki je v njeni lasti. A žal posluha države, da ji pri tem pomaga, po besedah župana Tomaža Ramovša ni.

Barbova graščina, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, je bila zgrajena leta 1768 na kraju nekdanje manjše cerkvene hiše, namenjena je bila stalnemu prebivanju veselogorskega duhovnika, v času večjih romanj pa je bila tudi prenočišče za romarje. Po letu 1825 je graščina prešla v last družine Barbo, ki si je v njej uredila bivališče, leta 1938 pa jo je prevzel Winzor Edeltrant. Med drugo svetovno vojno je bila delno požgana, notranja oprema pa raznesena.

Nepremičnine

Barbova graščina potrebna obnove, občina upa na pomoč države

Po vojni so stavbo nacionalizirali in delno obnovili. Novo vsebino je dobila leta 1974, ko so v pritličju uredili etnološko muzejsko zbirko, deset let kasneje pa je v prvem nadstropju Čebelarska družina Šentrupert - Mirna uredila še spominski sobi, posvečeni Petru Pavlu Glavarju in Aleksandru Lunačku.

Na občini se trudijo, da bi graščini vdihnili novo življenje in vsebino. »Je eden redkih ohranjenih objektov te vrste in ima velik potencial, da postane pomembno kulturno in turistično središče. A kljub temu država tega očitno ne prepozna,« obžaluje župan Tomaž Ramovš.

Poudarja, da občina svojo zavezanost kulturni dediščini dokazuje z dejanji, saj tretje leto zapored namenja lastni denar za njeno obnovo z občinskim razpisom. Skrbi tudi za edinstveno Deželo kozolcev, ki živi in se razvija, prav tako je lastnica Simončičevega toplarja na Bistrici, ki je spomenik državnega pomena.

»Torej bdi nad dediščino, ki presega lokalni interes. In vendar ko ta občina kandidira na razpisu kulturnega ministrstva s skrbno pripravljenim projektom obnove Barbove graščine, ostane brez podpore,« razočarano pove.

Kultura

Barbova graščina - O vsebini še razmišljajo

Ni dovolj ogrožena

Pri tem je imel v mislih dva razpisa omenjenega ministrstva. Prvega v letu 2022, ko so se prijavili na razpis v okviru načrta za okrevanje in odpornost, in drugega za trajnostno obnovo kulturnih spomenikov v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija dve leti kasneje.

»Na tem je naš projekt dosegel izjemnih 96 od 100 točk, a ni bil izbran. Razlog? Objekt naj ne bi bil po oceni Zavoda za varstvo kulturne dediščine dovolj ogrožen, da bi prejel dodatne točke, ki bi omogočile pridobitev skoraj milijona evrov. To ni le birokratska odločitev. To je sporočilo, da se kaznuje tiste, ki za dediščino skrbijo pravočasno, in nagrajuje tiste, ki čakajo, da se objekt sesuje do točke nujnosti!« je kritičen Ramovš.

Občina je bila sicer leta 2021 uspešna na javnem pozivu ministrstva za kulturo za sofinanciranje nujnih programov na področju kulture in je pridobila nekaj manj kot 32.000 evrov oziroma polovico od upravičenih stroškov za nujna vzdrževalna dela na Barbovi graščini. Takrat so med drugim uredili odvajanje meteorne vode, obnovili okna in okovje, popravili kamnite okenske okvirje, strešno kritino in električno napeljavo, prenovili sanitarije v pritličju in izvedli deratizacijo.

Naslednji dve leti je občina sama nadaljevala obnovo, uredila je večnamenske dvorane v prvem nadstropju in namestila sodobno razsvetljavo.

»Vse skupaj smo v zadnjih letih v Barbovo graščino vložili več kot 100.000 evrov lastnega denarja. In prav zaradi teh vlaganj danes objekt morda ne izpolnjuje merila ‘ogroženosti’,« je cinično dodal.

A Tomaž Ramovš poudarja, da ne bodo odnehali. »Barbova graščina ostaja ena ključnih prednostnih nalog. Postopoma bomo nadaljevali lastna vlaganja in iskali nove vire financiranja.«