FOTO: Kip frančiškana z rastočo knjigo zahvala novomeškim frančiškanom
Gvardijan frančiškanskega samostana p. Tomaž Hočevar, predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine prof. dr. Miha Japelj ter novomeški župan Gregor Macedoni so včeraj slovesno odkrili skulpturo Frančiškan z rastočo knjigo. Kip, ki stoji na zelenici pred cerkvijo sv. Lenarta oz. pred frančiškanskim samostanom, je blagoslovil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Pobudo za izdelavo bronaste skulpture, ki je delo akademskega kiparja Jerneja Malija, je dal mestni odbor za kulturno dediščino, uresničili pa so jo skupaj z Mestno občino Novo mesto in Frančiškanskim samostanom Novo mesto. Denar zanjo so zbrali z donacijami, tako novomeških podjetnikov kot meščanov in ljudi dobre volje.
Pri oblikovanju je umetnik izhajal iz frančiškanske duhovnosti in preprostosti – gre za kip bradatega in dobrodušnega frančiškana, ki ima v naročju polno knjig, kar nakazuje na znanje, odprtost, povezovanje ljudi, ki so odprti za duhovno rast, ljubezen do bližnjega in narave …
Predsednik Odbora za promocijo kulturne dediščine Miha Japelj je v nagovoru poudaril, da se želijo s kipom Frančiškan s knjigo dostojno zahvaliti novomeškim frančiškanom za vse, kar so za Novo mesto in okolico dobrega naredili v več kot 550 letih.
Zaslužni za prvo gimnazijo v AO
Frančiškani so se v Novo mesto zatekli iz Bosne leta 1470 pred Turki, na njihovo pobudo pa je Novo mesto kot prvo v avstro-ogrski državi - celo tri leta prej kot Dunaj - dobilo državno gimnazijo. Vodili so jo od začetka leta 1746 do leta 1870, torej nad 120 let. Zgodovina Novega mesta je pravzaprav zgodovina novomeških frančiškanov in samostan hrani tudi bogat arhiv mestne in okoliške kronike.
Novomeški frančiškani so živeli z ljudmi in jih povezovali. Pomembni so ne le zaradi svoje pastoralne dejavnosti, ampak tudi zaradi vzgoje, izobraževanja, kulture ter razvoja mesta. Postali so most med ljudmi, njihova pripadnost Novem mestu se je kazala tudi v ohranjanju in negovanju slovenskega jezika, kar se je najbolj pokazalo, ko so patri poučevali na novomeški gimnaziji.
Komelj: zavedati se bogate kulturne dediščine
Slavnostni govornik, novomeški rojak, akademik, izr. prof. dr. Milček Komelj, častni občan Mestne občine Novo mesto in podpredsednik SAZU za humanistične, družboslovne in umetnostne vede, je orisal zgodovinsko vlogo frančiškanov pri kulturnem razvoju Novega mesta.
Komelj se je v nagovoru spominjal razgledanih patrov, profesorjev novomeške gimnazije, ki so pustili poseben pečat med dijaki vseh generacij, pozneje učenjakov, politikov in umetnikov, od Marka Pohlina, Valentina Vodnika, Simona Jenka, Ivana Tavčarja, Stanislava Škrabca, Ivana Hribarja, Dragotina Ketteja, Otona Župančiča, Milana Puglja, Vojeslava Moleta do mlajših predstavnikov t. i. novomeške pomladi itd. V 19. stoletju so pogumni frančiškanski profesorji po letu 1848 pri dijakih v narodnobuditeljskem duhu spodbujali slovensko narodno zavest. Prav frančiškani so tudi zaslužni za skrbno urejeno knjižnico, ki je pomemben kulturni spomenik, gojili so zavest o pomenu knjige.
»Novo mesto postaja s spomenikom frančiškana z rastočo knjigo bogatejše za še en dragocen spomin. Njegovim pobudnikom in uresničiteljem gre zahvala, da se bo novomeško mesto situl, pa tudi učenosti in literature, še bolj zavedalo svoje bogate preteklosti in se ob njej navdihovalo in opogumljalo tudi za srečno, ustvarjalno in duhovno bogatejšo prihodnost,« je dejal Miček Komelj (njegov celoten govor je na voljo za branje spodaj v priponki).
Macedoni: poklon knjigam, znanju, veri …
Z odkritjem kipa frančiškana z rastočo knjig se razširja vseslovenski projekt Rastoča knjiga, kar še posebej veseli njegovega »očeta« dr. Janeza Gabrijelčiča, ki je tudi nagovoril zbrane v cerkvi. Povedal je, da je projekt postal mednaroden in povezuje že 15 držav. »Vse kaže, da če Slovenci sodelujemo in smo povezani, lahko delamo velike stvari,« je dejal in napovedal 3. festival Rastoče knjige sveta spomladi prihodnje leto.
V frančiškanskem samostanu danes stalno živijo štirje bratje, svoj čas je tam bivalo tudi do 30 frančiškanov.
»Današnja slovesnost in odkritje kipa, ki ponazarja frančiškana s knjigami, predstavlja globok poklon kulturi, knjigam, znanju, ohranjanju materinega jezika in vere skozi stoletja. Frančiškanski samostan si zasluži takšno obeležje,« je na dogodku, ki se ga je udeležil tudi novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje, dejal novomeški župan Gregor Macedoni.
Poudaril je še, da se na mestni občini zavedajo pomena kulturne dediščine, ki je temelj naše identitete, zato podpiraj prizadevanja Odbora za promocijo kulturne dediščine.
P. Hočevar: v Novem mestu frančiškani tudi danes lepo sprejeti
Zadovoljen nad uspešno izvedenim projektom je gvardijan frančiškanskega samostana v Novem mestu p. Tomaž Hočevar, ki se je v prvi vrsti zahvalil za ves trud in prizadevanja »očetu« kipa Frančiškan z rastočo knjigo Mihi Japlju, pa tudi novomeški občini in županu Macedoniju. Povedal je, da se tudi danes frančiškani čutijo toplo sprejete v dolenjski metropoli.
»Frančiškan z rastočo knjigo je pravzaprav pionirski projekt v Sloveniji, frančiškani še nimamo nikjer podobnega kipa, ki bi ga postavili meščani nekega mesta. Novo mesto je prvo. Frančiškan s knjigo tako kot Deklica z rastočo knjigo poosebljata vrednote, ki jih vsako mesto potrebuje. Projekt kaže na dobroto in odprtost vseh za preteklost in hvaležnost. Prepričan sem, da veliko ljudi, ki je darovalo za kip, niti ni vernih. To je sodelovanje, h kateremu vas vse vabim – vedno, kadarkoli je nekaj dobrega, to dobro podprimo, ne glede na to, kdo ga predlaga. Prav je, da se dobrota širi v naših srcih,« je poudaril gvardijan.
Otvoritveno slovesnost, ki jo je vodil prof. Tomaž Koncilija, sta glasbeno popestrila dijaka Gimnazije Novo mesto Aja Koncilija in Jurij Dović. Z odkritjem kipa razširjamo vseslovenski projekt Rastoča knjiga.
Govor Milčka Komelja
