Foto: L. Markelj

Takšen sklep so na sinočnji seji skoraj soglasno (deset svetnikov za in eden proti) po živahni razpravi sprejeli občinski svetniki.

Projekt sicer podpirajo, z njim so se seznanili, a sodelovanje so zaradi nekaterih pomislekov zavrnili, kot je po besedah župana Jožeta Simončiča to storilo že nekaj občin soustanoviteljic Dolenjskih lekarn iz Novega mesta, npr. Občina Dolenjske Toplice, Trebnje, Metlika…

Foto: L. Markelj

Vrednost investicije Hiše Hospic, ki bi stala na lokaciji nekdanjega Vrtca Pedenjped na Lešnici in bo lahko sprejela do deset uporabnikov, znaša 1,2 milijona evrov.

Investirajo občine soustanoviteljice DL

Predlog pogodbe predvideva, da v nepremičnino, ki se nahaja v občini Novo mesto, investirajo občine ustanoviteljice Dolenjskih lekarn, tako da del finančnih sredstev za izvedbo projekta zagotavljajo občine iz sredstev, ki so rezervirana na posebnih kontih v Dolenjskih lekarnah kot neporabljena sredstva za investicije iz preteklih let v skupni višini 388.521,53 evrov (delež Občine Šentjernej v tem znaša 25.137,35 evrov) in del iz presežka iz tržne dejavnosti v letu 2024 v skupni višini 100 tisoč evrov (delež Občine Šentjernej v tem znaša 6.470 evrov).

Predlog pogodbe tudi predvideva, da preostali del finančnih sredstev v višini 711.478,47 EUR zagotovijo občine ustanoviteljice Dolenjskih lekarn v ustanoviteljskih deležih.

Koliko Občina Šentjernej?

Občina Šentjernej bi po besedah župana v nepremičnino, ki je v lasti MoNM, sofinancirala skupaj 77.640 evrov, letno bi za delovanje hiše prispevala še krog 19.400 evrov.

Predlagana pogodba, ne opredeljuje časovnega trajanja investicije, določa pa veljavnost pogodbe, in sicer 30 let. Predlog projekta tudi predvideva, da bi bila storitev za vse uporabnike hiše brezplačna, pogodba pa določa, da bojo občani s stalnim prebivališčem v občinah pogodbenih strankah prednostno uporabljali storitve paliativne oskrbe v Hiši Hospic. 

Program dober, način ni primeren

Foto: L. Markelj

»Dober je namen, cilj je tudi potreben, saj država paliativne oskrbe ustrezno ne rešuje. A način ni najbolj primeren ali posrečen. Pomisleke imam glede vprašanja lastnine. Zakaj bi občina vlagala v nekaj, kar ne bo v njeni lasti? Take pogodbe, ki je nekorektna, neizdelana in neprimerna, ne morem podpisati. Tak način ni najboljše izhodišče za nek regijski razvoj. Škoda se mi zdi, da bi projekt, ki je zelo plemenit in potreben v naši družbi, zašel zaradi nepravilnega vodenja v težave in metal slabo luč na potrebno dejavnost,« je svoje stališče povedal Simončič in dodal, da je vse pomisleke jasno izrazil in sporočil tudi vsem ostalim 14 županom. Občine so se različno odločale.

Svetniki razmišljajo

Šentjernejski svetniki so se vsi strinjali, da je Hiša Hospic - ta nudi brezplačno pomoč bolnikom z napredovalno neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja, pri katerih se je zdravljenje zaključilo - seveda potrebna. A pridružili so se pomislekom župana Simončiča, da pristop ni pravi.

Zakaj ne bomo solastniki?

Foto: L. Markelj

»Ali je pravilen pristop Mestne občine Novo mesto do ostalih občin? Če vlagamo v nek regijski projekt, naj postanemo solastniki v ustreznem deležu. Zadeve so tu nerazčiščene, postati morajo bolj jasne,« je menil Franc Hudoklin (SLS).

»Ideja je zelo plemenita in vedno podpiram vse rešitve za dobro starejših in bolnih. A tu je realizacija zelo nedorečena. Marsikaj je odprto,« je dejala Marija Martinčič Bauman (SDS) in se spraševala, ali res drži, da so prostori za Hišo Hospic na voljo morda tudi drugje in gradnja hiše ni tako nujna.

Kaj pa, če bo hiša prazna?

»Ni v redu, da bi občina Šentjernej vlagala denar v nepremičnine v tuji občini. Postati bi morali vsaj solastniki v ustreznem deležu, kot je to pri CEROD-u. Lahko da bo Hiša Hospic prazna, kot je npr. negovalna bolnišnica, tudi DSO Novo mesto ima prazen prizidek, ker ni delovne sile. In kdo nam zagotavlja, da bo naš občan dobil prostor v tej hiši, ko bo to pomoč potreboval?« je pomisleke izrazil podžupan Andrej Mikec (Lista za šentjernejsko dolino) in dodal, da se mu ne zdi najbolje, da bi hišo vodila neka nevladna organizacija.

Lastnik hišo lahko nameni za kaj drugega

Svetnica Franja Bučar (Mladi za aktiven Šentjernej) je dejala, da s slednjim nima težav, moti pa jo morebitno investiranje naložbe v drugi občini.

»Šentjernejska občina je dosti mlajša, nima dosti svojih nepremičnin. Lastnik tudi lahko čez nekaj let to hišo nameni nečemu drugemu, kar se je že dogaja po Sloveniji. «

»S finančnega vidika ne vidim smisla tega vlaganja. Če ne podpišemo te pogodbe, si še ne zapiramo vrat za ta projekt,« je pripomnil Jurij Krštinc (Lista za celostni razvoj).

Ne s čustvi, z razumom

»Ne smemo zdaj reagirati čustveno. Dolžnost nas 18 občinskih svetnikov je, da delamo transparentno in racionalno z našimi financami, da se ve, za kaj namenjamo občinski denar. Naš aneks naj ponudi alternativo,« je menil Jani Selak (Lista Skupaj za prihodnost).

Svetnik Stane Bregar (NSi) je edini razmišljal malce drugače. Menil je, da je smiselno najprej imeti pred seboj cilj, skrb za bolne ljudi ob koncu življenja. Spomnil je, da so v Hiši Hospic lahko svojci vedno ob umirajočem, kar v negovalni bolnišnici ni možno.

»Če je problem lastništvo, dodajno sklep, da smo v določenem deležu lastniki te stavbe, kar pa seveda prinaša tudi določene obveznosti. Sam projekt pa nedvomno podpiram.«

Najprej zagnati program

Svetniki so ob koncu soglasno sprejeli sklep, da je izvajanje programa paliativne oskrbe na nivoju regije izrednega pomena, zato občina Šentjernej soglaša, da se sredstva za sofinanciranje izvajanja paliative zagotavljajo v letnih proračunih občine.

V interesu čim prejšnje vzpostavitve programa, se Občinski svet Občine Šentjernej ne more strinjati s prioritetnim zagotavljanjem prostorov v okviru večletne investicije in odlogom pričetka programa na čas po izvedbi le-te. OS predlaga, da Občina Šentjernej skupaj z ostalimi zainteresiranimi občinami v regiji pristopi k iskanju možnosti za čim prejšnji zagon programa paliativne oskrbe.