R. Petančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V hitrem tempu današnjega življenja, ko nas nenehno spremljajo obveznosti, številni izzivi in hrup, vse bolj potrebujemo trenutke tišine, umiritve, sprostitve in stika s samimi seboj. Eden od načinov sproščanja so zvočne kopeli oz. terapije z gongom, pri katerih nas zvoki in vibracije gonga popeljejo v svet globoke sprostitve.

Z njimi se med drugim ukvarja Sevničan Vladimir Janc, zanimiv in vsestranski ustvarjalec, ki zvočne terapije že sedemnajsto leto izvaja po vsej Sloveniji, pogosto tudi v naših koncih: v grajskem parku na sevniškem gradu, gozdnem gledališču Zeliščarskega centra JV Slovenije v Zagradu v škocjanski občini in še kje.

L. M.

Sicer pa je Vladimir še glasbenik, operni pevec, opravlja pa tudi zanimiv poklic – kot vodja mizarsko-modularnega ateljeja v Mestnem gledališču ljubljanskem izdeluje scene za gledališke predstave.

Rodil se je v Sevnici, osnovno šolo pa je obiskoval v Boštanju, kamor so se pozneje preselili. Kot pravi, je že od malega rad »tolkel po raznih kantah in bližnjim paral živčke«, njegova glasbena pot pa se je začela v prvem letniku srednje lesarske šole v Novem mestu, ko ga je razrednik Franc Može povabil v pevski zbor.

Od bobnov do solopetja

»V lokalnem bendu John’s Apartment sem potem udrihal po bobnih in bili smo tako glasni, da so nam na prvem nastopu po petih minutah igranja izklopili elektriko,« pove v smehu.

Potem je kmalu prišlo na vrsto solopetje. Nekega dne je v brežiško glasbeno šolo pripeljal prijatelja in med čakanjem zagledal napis na vratih: Solopetje.

»Potrkal sem in se naslednji dan že vpisal pri prof. Marjetki Podgoršek Horžen, pozneje pa še pri prof. Janku Volčanšku. Vključil sem se v operni zbor ljubljanske Opere in sodeloval pri Faustu, Aidi, Renskih nimfah in drugih predstavah. Pozneje sem znanje nadgrajeval pri prof. Diegu Barriosu, zadnje čase pa kot solist sodelujem z maestrom Milivojem Šurbkom.«

L. M.

Navduši se nad gongi

Med dopustom na morju leta 2008 je Vladimir prvič zaslišal gonge in popolnoma so ga prevzeli.

Gongi so starodavno zvočilo, njihove učinke na zdravje so na Daljnem vzhodu začeli ceniti že pred več stoletji. Gonge je potem Vladimir dobro spoznal in močno začutil na Ižu, kamor je začel redno romati in spoznavati različna ezoterična znanja.

Po opravljenem tečaju za maserja tajske masaže in joge z gongi se je odločil za gonge, ki so ga s svojim zvočnim spektrom popolnoma prevzeli. Izobraževal se je pri mojstrih gonga – Mileni Markovski, Aidanu McIntayru in Donu Conreauxu.

Pozitivni učinki

Kot pravi, je izkušnja gonga mogočna in z igranjem nanj se počasi oblikuje morje zvoka in različnih frekvenc. »Zato pravimo, da se udeleženci kopajo v zvoku. Možgansko valovanje se umiri, telo se sprosti in se začne zdraviti. Zvočne kopeli z gongom sproščajo strahove in travme, ki smo jih pridobili v preteklosti, čistijo podzavest, osvobajajo in globoko sproščajo na vseh ravneh – fizični, čustveni in duhovni – ter pomlajujejo. Zvok gonga popelje v stanje, v katerem zdravi lastna zavest. Spodbuja odprtost srca, radost, mir, ustvarjalnost, odpuščanje in sprejemanje drugih. Zvoki gongov omogočajo uglaševanje negativnih miselnih vzorcev v uravnovešenost, kar omogoča nova spoznanja, dvig zavedanja in podobno.«

Vsak doživlja drugače

Vladimir pove, da pri seansi z gongi, ki traja kako uro, udeleženci najprej naredijo kratko in preprosto vajo, ki jih sprosti. Ko se udobno namestijo na podlogah in zaprejo oči, začne izvajati zvočno zaveso. Počasi, ton za tonom, zvok prodre v telo in ga sprošča.

»Vsak človek je univerzum zase in tudi različno doživlja gong, vendar ni pravila, kako in kaj je prav. Za vsakega je to, kar v tistem trenutku potrebuje in doživi. Po eni uri zvok počasi pojenja, sledi nekaj minut tišine ter počasno prebujanje in prizemljevanje,« pripoveduje Vladimir. Nekateri med seanso tudi zaspijo, tako pomirjujoča in sproščujoča je zvočna kopel. 

»Vsi obiskovalci pravijo, da je to posebna izkušnja in doživetje,« pravi Vladimir, ki seanse večinoma izvaja v studiih za jogo, pa tudi v večnamenskih dvoranah in drugje. Poleti imajo solsticijski gong na prostem v Trbovljah in na sevniškem gradu.

Osebni arhiv

Gongi kot olive

»Z gongi je podobno kot z olivami – ali jih obožuješ ali pa sploh ne maraš. Tisti, ki se prepustijo in si dovolijo doživeti njihovo globino in veličastnost, pridejo večkrat in pogosto poročajo o velikih pozitivnih spremembah. Nekaj pa je seveda tudi takih, ki jim to ne ustreza in se ne vrnejo. A takih je bolj malo,« doda naš sogovornik, ki meni, da so zvočne terapije prihodnost v zdravilstvu. »Človeka obravnavajo celostno in na vseh segmentih njegovega bivanja.«

Osebni arhiv

Rad dela v gledališču

Vladimir Janc, ki dela in živi v Ljubljani, v rodno Posavje pa se rad vrača, je zadovoljen tudi s svojo službo. Že vrsto let je zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem kot vodja mizarsko-modularnega ateljeja, v katerem izdelujejo scene za predstave.

V sezoni postavijo na oder tudi po enajst premier, kar je za dokaj majhen kolektiv velik zalogaj.

»Delo je izjemno pestro in zanimivo. Imam neverjetno srečo, da sem zaposlen v kolektivu s čudovitimi ljudmi,« pove Vladimir in kot zanimivost doda, da je celo sodeloval v predstavi. »Takrat je bil direktor gledališča Boris Kobal, ki me je nekega dne poklical, češ da se iz ateljeja ne sliši samo žaganje, ampak tudi petje. Tako sem se pridružil ekipi in sodeloval v muzikalu Kabaret, ki je postal uspešnica in imel kar 110 ponovitev.«

»Ja, svet teatra te zasvoji, in ko enkrat živiš teatrsko življenje, tega ne spremeniš, tudi zaradi več denarja ne,« še pove Sevničan Vladimir Janc.