Zveza Romov za Dolenjsko o selitvi Romov z Gmajne
Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov za Dolenjsko, se je skupaj s podpredsednikom Zveze Zvonkom Golobičem udeležil posveta na temo romskega naselja Loke pri Leskovcu pri Krškem. Kot smo poročali, občina za območje Gmajna 3 na slabih sedmih hektarih površin načrtuje novo stanovanjsko naselje, investitor naj bi zgradil 56 novih stanovanjskih stavb, ki bodo namenjene prodaji na trgu. A del zemljišča, ki ga je kupil Iztok Starc, je poseljen z osmimi stanovanjskimi hišami, v katerih živi osem romskih družin. Tem grozi, da bodo ostale brez strehe nad glavo, saj so njihova bivališča predvidena za rušenje. O tem je že razpravljal tudi krški občinski svet.
Miklič je Občino Krško v razpravi pozval, naj razmisli o možnosti začasne elektrifikacije v omenjenem naselju, kot sta to storili Občina Kočevje in pred leti Občina Metlika. Zveza Romov za Dolenjsko meni, da je postopek sprejemanja OPN za območje Gmajna 3 velika priložnost, da se pravni položaj naselja oziroma objektov dokončno uredi. V Zvezi dodajajo, da jih ''veseli aktivnost romskega svetnika, ki se očitno ne pusti interesom kapitala, da potepta dostojanstvo tam živečih ljudi, občanov občine Krško.''
V sporočilu javnosti so še zapisali: ''Zavedamo se preteklosti zemljišča, ko je nepremičnina skupaj z ljudmi bila denacionalizirana, prodana in kupljena s strani posameznikov ter na koncu pristala v rokah družbe, ki sedaj želi investirati v luksuzne bivalne enote na tej lokaciji. Naša zveza temu projektu ne nasprotuje, dokler se bo ob sprejemanju OPN hkrati sprejel tudi strateški dokument rešitve romskega naselja, ki bo za vsak romski dom določal terminski načrt rešitve, finančne obveznosti občine, lastnika, države ter tudi Romov.
Ob sprejemu tovrstnega strateškega dokumenta za Loke ne vidimo ovir za sprejem OPN in njegovo izvedbo v praksi - brez tega dogovora pa poudarjamo, da na tem mestu že dolga desetletja živijo ljudje, ki imajo tudi določene pravno zavarovane interese, kar je že priznala tako pravna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (zadevi Yordanova ter Winterstein), v določeni meri pa tudi domača sodna praksa.
A na koncu poudarjamo: sodišče in s tem povezan konflikt je skrajna pot, ki si je nihče ne želi. Prav tako nihče ne želi angažmaja drugih akterjev: pomemben je samo pravno zavezujoč dogovor med občino, lastnikom, državo in tam živečimi Romi glede pogojev rešitve Lok na tej ali drugi lokaciji (po katerikoli pravni obliki - odkup, najem, "socialni kredit", kombinacija ukrepov ... ) - pri čemer pa se nikogar ne sme siliti v življenje v getoizaciji - denimo siljenje v premestitev v Kerinov grm proti izrecni volji prizadetih družin.''
Zveza Romov za Dolenjsko tudi od države zahteva, da se v omenjeni primer vključi in aktivno pomaga.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
