Urad predsednice republike

Zlati red za zasluge sta prejela parastrelec Gorazd Tiršek in Arhiv RS. Pirc Musar je ob tem poudarila, da je napredek države vselej odsev napredka ljudi, ki se med drugim gradi na spoštovanju in zaupanju.

Predsednica republike Pirc Musar je med vrednotami izpostavila tudi medsebojno pomoč, pripadnost in zmernost. Kot je dejala, jih vsak dan živijo prejemniki državnih odlikovanj, s čimer krepijo in povezujejo skupnost. "Ljudje, kot ste tudi vi, ste stebri družbe in nosilci napredka v prihodnosti," je povedala.

Pirc Musar meni, da bo prihodnost takšna, kot jo bo družba ustvarila skupaj. Pri tem pa je pomembno, da ljudi povezujejo dostojanstvo vsakega posameznika in ljubezen do drugega.

Priznanji tudi Petru Andolšku in Valeriji Lekić Poljšak

Pirc Musar je odlikovanja podelila še številnim drugim posameznikom, skupinam in institucijam.

Tako so red za zasluge prejeli mladi znanstvenik Peter Andolšek iz Velikih Poljan v Občini Ribnica, ustvarjalka slovenskega donorskega in transplantacijskega sistema Danica Avsec, glasbenik Andrej Bergant, psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, umetnica Aleksandra Valentina Turcu, onkolog Branko Zakotnik, psihiatrinja Martina Žmuc Tomori ter Stomatološka sekcija Slovenskega Zdravniškega društva.

Olimpijada iz astronomije in astrofizike

Peter Andolšek ponovno olimpijski zmagovalec

Uspešni dijaki

Peter Andolšek zlat na fizikalni olimpijadi

Novice

Peter Andolšek: Sprejem, ki pritiče olimpijskemu šampionu

V obrazložitvi priznanja Petru Andolšku, študentu 2. letnika fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je med drugim zapisano, da je najuspešnejši mladi znanstvenik v zgodovini Slovenije. Je nosilec štirih zlatih medalj z mednarodnih olimpijad iz astronomije in astrofizike, kjer je dvakrat dosegel absolutno prvo mesto. Je edini tekmovalec v zgodovini te olimpijade s štirimi zlatimi medaljami in edini, ki je ubranil vodilno mesto. Čeprav se olimpijad praviloma udeležujejo starejši in bolj izkušeni dijaki, je bil Peter že v prvem letniku gimnazije uspešen na državnih izbirnih testih, se uvrstil na mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike v Kolumbiji ter osvojil svojo prvo zlato medaljo.

Njegovi uspehi so se iz leta v leto le še stopnjevali. Po ponovno osvojeni zlati medalji leta 2022 na olimpijadi v Gruziji je leta 2023 na Poljskem osvojil absolutno prvo mesto in postal najuspešnejši mladi astronom na svetu. Uspeh je v konkurenci približno 250 najboljših mladih astronomov iz več kot 50 držav ponovil tudi leto pozneje na olimpijadi v Braziliji. Dodatni priznanji je prejel za najboljšo rešitev opazovalne naloge in najboljši pristop k obdelavi podatkov. 

Petrovi uspehi niso omejeni le na tekmovanja v astronomiji, saj je izjemne rezultate dosegal tudi na tekmovanjih iz fizike. Na mednarodnih fizikalnih olimpijadah je dosegel eno srebrno in eno zlato odličje, s čimer je postal najuspešnejši slovenski udeleženec fizikalnih olimpijad, uspeh pa je dopolnil še z dvema zlatima medaljama na evropskih fizikalnih olimpijadah. Mednarodnih fizikalnih olimpijad se udeležuje približno 400 tekmovalcev iz več kot 80 držav, evropska fizikalna olimpijada pa je že prerasla okvire stare celine s približno 200 izbranimi udeleženci iz več kot 40 držav, med njimi tudi Kitajske, Japonske in ZDA. 

Dodatno težo tem res izjemnim dosežkom daje Petrova predanost nesebičnemu prenašanju znanja na mlajše, znanja željne dijake. Tako že več let aktivno vodi astronomske krožke, najprej na matični gimnaziji, zadnje leto pa vodi slovenski astronomski krožek, ki se ga zaradi spletne izvedbe lahko udeležujejo dijaki iz celotne države. Sodeluje pri izvedbi astronomskih taborov, šolskih in državnih tekmovanj iz astronomije v okviru Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter pri pripravah slovenskih ekip na olimpijado, so še zapisali v obrazložitvi. 

Urad predsednice republike

Medalje za zasluge

Medaljo za zasluge pa so prejeli profesor Aleš Arih, prevajalec Ljudmil Dimitrov, zagovornik pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji Rafko Dolhar, zagovornik slovenske manjšine na Koroškem Štefan Domej, Breda Kutin iz Zveze potrošnikov Slovenije in zagovornica dolgotrajne oskrbe, direktorica DSO Črnomelj Valerija Lekić Poljšak.

Prejeli so jo tudi zagovornik pravic slovenske skupnosti na Goriškem Marijan Markežič, zagovornik krepitve slovenske identitete Rudi Merljak, podjetnik Yukio Mori, zdravstvenica Veronika Pretnar Kunstek, političarka Vika Potočnik, športni pedagog Aldo Rupel, pedagoginja Stanislava Sosič, glasbeni projekt avtorjev pesnika Kajetana Koviča, skladatelja Jerka Novaka in pevke Nece Falk ter Romsko društvo Romani Union Murska Sobota.

Valerija Lekić Poljšak ter njeno štiridesetletno neprekinjeno delovanje v javnem interesu na področju institucionalnega varstva starejših in pomoči na domu ter razvoja sistema socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe ter njena neomajna predanost človekovim pravicam so dokazano vplivali na razvoj stroke na lokalni in državni ravni, so  zapisali v obrazložitvi priznanja. 

Od odprtja Doma starejših občanov Črnomelj leta 1988 je v ustanovi opravljala ključne strokovne in vodstvene naloge, od leta 2015 pa jo kot direktorica vodi z jasno vizijo razvoja ter zagotavlja celostno obravnavo starejših in nenehno izboljševanje kakovosti storitev. 

Posebej izstopa njena sposobnost uravnavanja razmerja med zahtevami zakonodaje, pričakovanji uporabnikov, potrebami stroke in razpoložljivimi sistemskimi pogoji. Ob uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe je odločevalcem vedno znala jasno in nazorno prikazati posledice nedorečenih pravil, pri čemer je vztrajala, da mora biti v središču vsake rešitve človek. 

Njeno vodenje se je izkazalo za izjemno tudi v najtežjih časih. Ob požaru v domu leta 2017, ki je zahteval smrtno žrtev, je delovala odločno, odgovorno ter s popolno predanostjo zaščititi stanovalce in zaposlene. Je prejemnica priznanj Civilne zaščite, uvedla je številne preventivne ukrepe in zagotovila prenos izkušenj v širšo skupnost. Med epidemijo covida-19 je bila ena najglasnejših strokovnih zagovornic sistemske ureditve ravnanja v domovih, za kar je prejela spominski znak Vlade Republike Slovenije za požrtvovalnost. 

S številnimi inovativnimi projekti v okviru doma si je prizadevala za zmanjšanje socialne izključenosti starejših, na primer z vzpostavitvijo demenci prijazne točke in koordinacijo brezplačnih prevozov »senior«, ki starejšim v skupnosti omogočajo dostop do nujnih storitev. Dom je pod njenim vodstvom tudi pomembno učno okolje za dijake in študente ter prostor sodelovanja z lokalnimi šolami, nevladnimi organizacijami in prostovoljci. 

Na državni ravni je Valerija Lekić Poljšak izjemno dejavna v strokovnih svetih in delovnih skupinah, med drugim kot predsednica skupščine Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, potrjevalka programov, članica pogajalskih skupin ter avtorica in soavtorica strokovnih besedil.