Kavkaška jelka iglic ne odvrže: Pod naravno božično jelko tudi darila lepša
»Pod belo omelo, ob vonju svežih božičnih jelk in iskrenih nasmehih, nastajajo najlepši spomini,« pravijo v družini Grmšek - Radanovič.
V Slogonskem, tik ob hrvaški meji, gojijo košate kavkaške jelke, ki postajajo vse bolj priljubljena naravna božična drevesca. Iglic namreč ne odvržejo, tudi po več mesecih so še vedno enako lepa. »Predvsem pa izjemno dišijo, in tudi darila pod takšno jelko so veliko lepša kot pod plastičnim drevescem,« se nasmehne Mihaela Radanovič.
Od jablan k jelkam
Nekoč je bila to sadjarska kmetija, a ker garanje ni prineslo ekonomskih učinkov, so se odločili, da poskusijo kaj drugega. Povsem po naključju so prišli v stik z gojiteljem kavkaških jelk na Hrvaškem. »Šli smo pogledat, se malo pozanimali. Sicer je bilo sprva videti, da ne bo toliko dela in stroškov, kot se je potem izkazalo. A za zdaj smo zadovoljni. Ko je treba, z veseljem pomagajo vsi člani družine,« pove nasmejana Mihaela.
Hvaležna je staršem, da so ji pred leti pomagali kupiti kmetijo. »Že od majhnega se je pri nas doma, kjer smo imeli okoli 100 glav živine, trdo delalo. In tako gre naprej, imaš zemljo, vajen si delati, stremiš k nekemu napredku, razvoju, tako vzgajaš tudi svoje otroke,« pove.
Posadili 24.000 jelk
Prvih 200 jelk so posadili spomladi 2015, še isto jesen 14.000 in v naslednjih dveh letih še 10.000. Trenutno imajo tako na več parcelah zasajenih okoli 24.000 košatih kavkaških jelk.
»Če želiš imeti res kakovostna, lepa drevesa, moraš v nasade skoraj vsak dan. Približno dvajsetkrat letno moraš biti pri vsaki smreki zaradi nekega opravila. Začne se z obrezovanjem, da dobiš primerno gostoto in obliko. Zelo pomembna je tudi redna košnja, kajti če je trava previsoka in nasad ni dovolj prezračen, hitro pride do bolezni. Kositi je treba vsaj šestkrat, sedemkrat letno,« pripoveduje.
Velika nadloga so uši, ki lahko uničijo celoten nasad, če jih pravočasno ne zatrejo. Velik sovražnik je tudi spomladanska pozeba, saj je jelka severna rastlina in v svojem naravnem okolju odganja pozneje, pri nas pa že ob malo toplejših zimskih dneh.
»In ko spomladi pride mraz, lahko drevesca pozebejo. Te pozeble dele je nato treba obrezati, da spet dobiš primerno obliko jelke.« Precejšnjo škodo naredijo tudi srnjad in zajci, zato so morali vsak nasad posebej ograditi.
Semena s Kavkaza
Sadike, velike približno 20 centimetrov, nabavljajo na Danskem, kjer jih vzgojijo iz najboljših semen, ki jih nabirajo na Kavkazu. »Prva tri, štiri leta gre rast bolj v korenine, šele nato začne jelka rasti v višino. In takrat zelo hitro raste, zato moramo rast ustavljati, da ostane košata in primerno gosta,« pojasni gospa Mihaela.
Čeprav jih gojijo že deset let, so s prodajo komaj na začetku, začeli so leta 2022, pravi Mihaelin partner Branko Grmšek. Trenutno jih prodajo okoli 700 letno, a številka iz leta v leto raste. Stranke si lahko drevesce izberejo v nasadu ali pa se odločijo za katero izmed že pripravljenih jelk. Na željo strank prodajajo jelke tudi v loncih.
Pravljica na dvorišču
S svojimi jelkami so prisotni na številnih božičnih sejmih po Sloveniji pa pred Supernovo v Novem mestu, a najbolj čarobno vzdušje seveda pripravijo doma, v Slogonskem. Tam stranke vsak dan pričakajo s toplim čajem, kuhančkom in z domačimi piškoti.
Da ima gospa Mihaela, ki je sicer končala kmetijsko-vrtnarsko šolo, a se pozneje zaposlila kot trgovka, izjemen občutek za aranžiranje, je videti na vsakem koraku in v vsakem kotičku njihovega dvorišča. Pravljica se tako začne že z nakupom drevesca.
»Čeprav je dela v nasadih res veliko, pri tem neizmerno uživam. Naši nasadi nudijo tudi zatočišče številnim pticam, zato je tudi ptičjega petja veliko. To je raj za dušo in um. In z vsakim rezom, ko ga narediš, jelka še bolj zadiši. Če ji zraven še poješ, raste še lepše,« se nasmehne Mihaela Radanovič.
E-novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
