D.S.

»Smo na dobri poti, da leto zaključimo z vsemi uresničenimi cilji, ki smo si jih zadali v letošnjem letu,« je dodal.  

NEK bo do konca leta presegla načrtovanih 5,5 teravatnih ur električne energije. Vse od remonta pred mesecem in pol elektrarna spet deluje na polni moči. Nedavno je zelo uspešno »prestala« tudi dve neodvisni mednarodni misiji – IAEA (Mednarodna agencija za atomsko energijo) in WANO (Svetovno združenje operaterjev jedrskih elektrarn) sta elektrarni namenila najvišji možni oceni delovanja na mednarodnem nivoju. 

Obetavne napovedi

Če bo elektrarna prihodnje leto, ki ne bo remontno, vse dni delovala na polni moči, bo proizvedla več kot 6 teravatnih ur elektrike, kar pomeni več kot 20 odstotkov porabe električne energije v Sloveniji in več kot 16 odstotkov porabe elektrike na Hrvaškem).

Ob tem po besedah člana uprave Saše Medakovića v NEK za prihodnje leto načrtujejo tudi za 80 milijonov evrov investicij, ki se lahko izvajajo med samim obratovanjem elektrarne.

»V načrtu je predvsem menjava določene opreme. Z varnostno nadgradnjo elektrarne, ki je trajala deset let (do leta 2023), smo zaključili, NEK danes izpolnjuje vse kriterije za nove elektrarne, ki se gradijo po svetu. Danes in v prihodnjem letu delamo predvsem na vzdrževanju tega nivoja varnosti,« je povedal.

Gradnja odlagališča NSRAO gre po načrtih

Hkrati se že pripravljajo na remontno leto 2027, je dodal Gorazd Pfeifer. »Aktivno se pripravljamo tudi na nov prenos iztrošenih gorivnih elementov v suho skladišče, ki bo izvedeno v letu 2029, pa tudi na prenos nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki naj bi se začel izvajati v letu 2027/2028 v skladu z dogovorom meddržavne komisije.«

V letu 2028 naj bi se začela tudi selitev NSRAO iz elektrarne na odlagališče v Vrbini oz. na odlagališče Čerkezovac na Hrvaškem. »Kot smo obveščeni, gre projekt izgradnje odlagališča NSRAO po časovnem planu, izkop je zaključen, trenutno se izvajajo hidroizolacije. Po informacijah, ki jih imamo, bo odlagališče pripravljeno za leto 2027, ko se bodo začeli testni postopki,« je dejal Pfeifer.

D. S.

O podaljšanju še za 20 let

Glede načrtov o morebitnem podaljšanju delovanja NEK še za dodatnih 20 let, pa je Pfeifer pojasnil, da smo se leta 2003 začeli pogovarjati o prvem podaljšanju. »Zato je danes pravi čas, da se začnemo o pogovarjati o novem podaljšanju. S postopki smo že začeli, naš nadzorni svet je odobril investicijski plan za študije podaljšanja delovanja s 60 na 80 let, ki bodo dale osnove za nadaljnje pogovore. Te študije naj bi bile zaključene konec prihodnjega leta. Potem pa se bomo začeli pogovarjati z lastniki, državnimi inštitucijami, meddržavno komisijo in drugimi.«

Kar se tiče medvladnega sporazuma na področju jedrske energije med Slovenijo in ZDA, o katerem se je v zadnjih dneh veliko govorilo, je Pfeifer povedal, da ga ne more komentirati, saj za to ni pristojen. Je pa povedal, da so s podjetjem Westinghouse v stiku ves čas, saj imajo njihovo opremo.

»Toda prav tako tesno sodelujemo tudi z vsemi evropskimi institucijami, tudi francoskimi,« je dejal in dodal, da pri Jek2 nekih novih tehnologij, ki jih v Krškem ne bi poznali, niti ne more biti, saj je po njegovih besedah tip reaktorja, kakršnega ima krška nuklearka, eden najbolj varnih in zanesljivih. »Tudi vse tehnologije nukleark, ki jih danes gradijo po svetu, tako francoske, ameriške in korejske, so enakega tipa, to je tip tlačnovodnega reaktorja, ki ga v NEK poznamo do vsakega detajla.«

NEK podal pripombe na pobudo za DPN

Ob tem je ponovno poudaril, da je za projekt JEK2 pristojna Gen energija in ne NEK. Je pa NEK v okviru javne razgrnitve pobude za državni prostorski načrt podala nekaj pripomb na Ministrstvo za naravne vire in prostor, predvsem glede vpliva JEK2 na NEK, in jih strnila v enajst točk. Ena ključnih je prestavitev stikališča RTP 400/100 Krško. »O tem se bomo še pogovarjali s pristojnimi institucijami,« je zaključil Pfeifer.