Martin Luzar

Na to so se osredotočili na včerajšnjem javnem pogovoru Brežice: pogledi na mesto in njegov bodoči razvoj, ki ga je pripravilo Društvo za oživitev mesta Brežice v kavarni brežiškega Vodovodnega stolpa.

Uvodničarji so bili predsednica Društva za oživitev mesta Brežice Anita Radkovič, predstavnica Geodetske pisarne Brežice in turističnega društva Zakot Bukošek Trnje Duša Najvirt Jeličić, mestna arhitektka na Občini Brežice Katja Pongračič in predstavnik Fakultete za turizem Brežice Nejc Pozvek.

Zapreti ali ne zapreti?

Precej so razpravljali o brežiškem starem mestnem jedru. Ugotavljali so, da iz njega izginjajo dejavnosti.

Martin Luzar

Ob popoldnevih je, kot je rekla ena od domačink, mesto duhov. Kot so ugotavljali, pravega odgovora za oživitev mestnega jedra Brežice nimajo. Po besedah Katje Pongračič je pred urbanisti in prebivalci težko vprašanje. »Ali smo sposobni mestno jedro postopoma zapirati,« je rekla in dodala, da bi zaprti del Ceste prvih borcev potem deloval kot mestni trg. Zapiranju dela ulice, kot je pokazala razprava, nekateri prebivalci naklonjeni, nekateri drugi pa ne. Mojca Florjanič, ki je sicer brežiška podžupanja, a se je pogovora udeležila kot prebivalka Brežic, predlaga poskusno začasno zaporo. Ko mestno jedro zaprejo za promet, to pa je med prireditvami, oživi, in to ja zadosten razlog za zaprtje, je rekla.

Zdaj pa na sprehod

Vsi sogovorniki so se strinjali, da mora imeti zaprto mesto vsebino, prireditve, živo dogajanje, ne samo stavbe. V njem bi se, kot je bilo slišati nekatera mnenja, lahko tudi samo sprehajali, ampak na sprehod naj pridejo; očitno bo treba meščane navaditi, da se bodo sprehajali skozi svoje mesto.

Martin Luzar

Razpravljali so tudi o stavbah v mestnem jedru in pri tem izpostavili zadrego: ali dovoliti urejati apartmaje v pritličju stavb, ali le v nadstropju, pritličja pa ohraniti za poslovno dejavnost?

Kako v mesto s kolesom?

Pri urejanju Brežic bi morali bolje povezati osrednji del mesta z njegovim najbližjim zaledjem, so ugotavljali. Povezanost ima dva vidika. Eden je ta, da prostori sploh čutijo potrebo po povezovanju, drugi je ta, ali je fizično mogoče prehajati med posameznimi prostori. Težava je npr. priti s kolesom iz nekaterih bližnjih obrobij mesta v samo mesto, ker na teh razdaljah ni kolesarskih stez, vožnja po cesti pa je v ostalem prometu neprijetna in nevarna. Te kolesarske poti so po mnenju ene od razpravljavk enako ali celo bolj pomembne od npr. od že zgrajene kolesarske poti med Brežicami in Dobovo.

Italijani v cvetočem drevoredu

Za prihodnji razvoj mesta bo pomembno, kot so menili nekateri, ali bodo vanj prihajali turisti. Premalo je, da turiste pripeljejo z avtobusom v mesto, si ogledajo lokacijo ali dve, se naložijo v avtobus, in se odpeljejo. Turiste je treba z vsebinami povabiti na sprehajanje skozi mesto. Nekateri italijanski turisti, ki so bili na dopustu na Čatežu ob Savi, so v preteklosti prihajali, kot je povedala ena od razpravljavk, v mestno jedro občudovat takratni drevored cvetočih dreves. Med obnovo mestnega jedra so ta drevesa izginila z ulice. Nasadili so nova, ampak s sedanjim obrezovanjem so jih izvajalci pohabili, na kar je včeraj opozoril Branko Brečko, ki je rekel, da k podobi mesta Brežic spada tudi videz Vrbine, ta pa zaradi odpadkov, ki jih ljudje odlagajo v tem primestnem zelenem delu, marsikdaj razočara obiskovalca.