Borza se je po začetni paniki po vojaškem napadu na Ukrajino stabilizirala; padec pri Krki pretiran
##IMAGE-3737076##
Na borzah je po napadu na Ukrajino najprej prišlo do panike, nato pa je borza okrevala, sta na današnjem spletnem dogodku Ljubljanske borze dejala Urban Belič iz Ilirike in Aleš Lokar iz Generali Investments. Za letos pričakujeta trgovanje v omejenem razponu. Določena zaščita pred inflacijo so lahko naložbe v delnice, menita.
Podatki za Ljubljansko borzo za prvo četrtletje kažejo, da panika ni dobra, vlagatelji, ki so v začetku ruskega vojaškega napada na Ukrajino delnice prodali, so verjetno na slabšem, je ocenil član uprave borznoposredniške družbe Ilirika Belič.
Najbolj so upadle delnice Krke in NLB. Padec pri Krki je bil zaradi njene velike izpostavljenosti ruskemu trgu razumljiv, medtem ko padec pri NLB ni logičen, je dejal Belič.
Vodja upravljanja delniških naložb pri Generali Investments Lokar je dejal, da so se s srednjeevropskih borz, za katere vlagatelji ocenjujejo, da so bolj povezane z Rusiji, sprva umaknili ameriški vlagatelji, kasneje pa so se regionalni in lokalni vlagatelji opogumili in borza je okrevala.
Belič je ocenil, da je bil padec pri Krki pretiran. Trg je po njegovem mnenju kar dolgo čakal na objavo družbe, kakšne so posledice za njihov delovanje v Rusiji in Ukrajini, in se je nato pomiril. Oba sicer pravita, da je farmacija običajno pri sankcijah na vrsti zadnja oz. sploh ni vključena, tako da hujših posledic za Krko ne pričakujeta, vprašljivo je le, kako bodo potekale transakcije med slovensko in rusko družbo Krke.
Današnja napoved Krke, da bo predlagala višjo dividendo, je bila za trg pozitivno presenečenje. "Verjetno želijo na ta način pokazati, da je situacija načeloma dokaj stabilna," meni Lokar.
Po njegovi oceni se dogajanje v Ukrajini sicer ne bo odrazilo pri izplačilih dividend v letošnjem letu, posledice bodo, če bodo, pri izplačilih prihodnje leto. Belič meni, da bodo dividende slovenskih družb letos visoke, pri nekaterih celo previsoke, in bi lahko bile odraz pomanjkanja idej teh podjetij, kam naj investirajo.
Za prihodnje obdobje bo trg po njunem mnenju pozoren na objave poslovnih rezultatov za prvo četrtletje in predvsem na napovedi podjetij za drugo in nadaljnja četrtletja. Pričakujeta precejšnjo previdnost in znižanje napovedi.
Strinjala sta se, da delniški tečaji letos verjetno ne bodo bistveno porasli, trgovanje bi se lahko odvijalo v pasu z razponom od 20 do 25 odstotkov.
O vplivu težav v dobavnih verigah na delniški trg Lokar pravi, da so posledice različne tako glede na regijo kot na panogo. Vidne so razlike, kako so bila posamezna podjetja sposobna strateškega premisleka in so si vire uspela zagotoviti.
Glede inflacije Belič meni, da bo ameriška centralna banka na naslednjem zasedanju ključno obrestno mero zvišala za dodatnih 0,50 odstotne točke, medtem ko zvišanja s strani Evropske centralne banke (ECB) letos ne pričakuje. Lukar pa meni, da je 50-odstotna verjetnost, da bo ECB letos izvedla en dvig ključne obrestne mere.
Izpostavila sta dejstvo, da ima od 80 do 90 odstotkov slovenskih varčevalcev prihranke le na bankah in da jih bo inflacija, ki bi lahko po Lokarjevem mnenju segla tudi do 10 odstotkov, ob neukrepanju - torej plasiranju v naložbe - najedla. Menila sta, tudi glede na raziskave o gibanjih v preteklih obdobjih visoke inflacije, da naložbe v delnice pomenijo določeno stopnjo zaščite pred inflacijo.
Ljubljanska borza je na dogodku predstavila gibanja na Ljubljanski borzi v prvem četrtletju. Tržna kapitalizacija delnic se je glede na konec leta 2021 znižala za 7,4 odstotka in je konec marca znašala 8,82 milijarde evrov. Celoten promet je v trimesečju znašal 163,3 milijona evrov, promet brez svežnjev pa 152,8 milijona evrov, kar je 80,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Povečanje prometa je predvsem posledica negotovosti, vezane na rusko-ukrajinsko krizo," je dejala vodja za razvoj in prodajo pri Ljubljanski borzi Karmen Pogorevc. Precej večji je bil povprečni dnevni promet in število poslov.
Skoraj polovico, 47,6 odstotka, vsega prometa je bilo z delnicami Krke, sledile so delnice NLB, s katerimi je bilo 21,1 odstotka prometa, in delnice Petrola z 10,3-odstotnim deležem prometa.
Med delnicami, s katerimi je bilo vsaj za 100.000 evrov prometa, so se najbolj podražile delnice Datalaba (+22,8 odstotka), Equinox (+10,0 odstotka) in Zavarovalnice Triglav (+9,8 odstotka), najbolj pocenile pa delnice Krke (-18,6 odstotka), NLB (-8,1 odstotka) in Melamina (-3,3 odstotka).
Indeksa SBI TOP in SBI TOP TR sta v četrtletju izgubila okoli štiri odstotke vrednosti, gibala sta se podobno kot ostali indeksi v regiji, skoraj vsi so najnižjo točko dosegli 8. marca.
