40 let od odkritja črnega močerila: Starodavna skrivnost še čaka na zaščito
Dragoceni endemit živi le na nekaj kvadratnih kilometrih belokranjskega krasa.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Leto 2026 zaznamuje pomemben jubilej slovenske naravovarstvene in zoološke stroke, saj mineva 40 let od odkritja črnega močerila. Ta izjemna jamska dvoživka, eden najbolj prepoznavnih simbolov Bele krajine, je bila odkrita 18. oktobra 1986 med črpalnim poskusom izvira Dobličice pri Črnomlju. V skoraj izpraznjeni strugi pod izvirnim jezerom so jo opazili raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Geološkega zavoda, ki sprva niso mogli predvideti pomena tega nenavadnega odkritja.
Več let je bil znan le en osebek, zato njegova taksonomska pripadnost ni bila povsem jasna. Obstajala je celo možnost, da gre zgolj za genetsko posebnost bele človeške ribice. Šele po novih najdbah v izviru Jelševnika leta 1990 se je izkazalo, da gre za posebno, pigmentirano podvrsto človeške ribice. Zoologa Boris Sket in Jan W. Arntzen sta jo leta 1994 znanstveno opisala in poimenovala. Genetske raziskave v zadnjem času pa so pokazale, da gre za samostojno vrsto Proteus parkelj.
Črni močeril se od belega razlikuje po temno pigmentirani koži, bolje razvitih očeh, krajši in bolj zaobljeni glavi ter nekoliko drugačni telesni zgradbi. Kljub videzu pa ostaja prava jamska žival, ki večino življenja preživi v podzemnih vodah in le občasno prihaja v kraške izvire. Biokemijske raziskave so pokazale njegovo tesno sorodnost z belimi belokranjskimi populacijami človeške ribice.
Danes je znano, da črni močeril živi na zelo omejenem območju belokranjskega kraškega ravnika, v podzemnem zaledju Dobličice in njenih pritokov. Njegov življenjski prostor obsega le nekaj kvadratnih kilometrov, zato velja za enega najbolj omejeno razširjenih vretenčarjev v Evropi in za edinstven endemit belokranjskega kraškega ravnika. Navzočnost vrste so raziskovalci v zadnjih letih potrdili tudi z analizo okoljskega DNK v podzemnih vodah.
Zaradi majhnosti in ranljivosti populacije je največja nevarnost onesnaženje kraškega podzemlja. Nitrati, pesticidi in težke kovine skozi prepustna kraška tla hitro dosežejo podzemne vode in lahko ogrozijo preživetje vrste.
Štirideset let po odkritju črni močeril ostaja ne le izjemen predmet znanstvenih raziskav, temveč tudi simbol odgovornosti za varovanje podzemnih voda kot glavnega vira pitne vode in naravne dediščine Bele krajine. Upamo, da bo država ob obletnici odkritja resno zastavila varovanje vrste, za kar od odkritja še ni bilo posluha.
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0.99 evra!
Digitalna naročnina
Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.