G. Aljančič

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Dolenjski list za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Leto 2026 zaznamuje pomemben jubilej slovenske naravovarstvene in zoološke stroke, saj mineva 40 let od odkritja črnega močerila. Ta izjemna jamska dvoživka, eden najbolj prepoznavnih simbolov Bele krajine, je bila odkrita 18. oktobra 1986 med črpalnim poskusom izvira Dobličice pri Črnomlju. V skoraj izpraznjeni strugi pod izvirnim jezerom so jo opazili raziskovalci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Geološkega zavoda, ki sprva niso mogli predvideti pomena tega nenavadnega odkritja.

Endemit

Črni močeril še bolj ogrožen, kot so mislili

Več let je bil znan le en osebek, zato njegova taksonomska pripadnost ni bila povsem jasna. Obstajala je celo možnost, da gre zgolj za genetsko posebnost bele človeške ribice. Šele po novih najdbah v izviru Jelševnika leta 1990 se je izkazalo, da gre za posebno, pigmentirano podvrsto človeške ribice. Zoologa Boris Sket in Jan W. Arntzen sta jo leta 1994 znanstveno opisala in poimenovala. Genetske raziskave v zadnjem času pa so pokazale, da gre za samostojno vrsto Proteus parkelj.

Od besed k dejanjem

Samo na dveh kvadratnih kilometrih: Kako zaščititi črno človeško ribico?

Črni močeril se od belega razlikuje po temno pigmentirani koži, bolje razvitih očeh, krajši in bolj zaobljeni glavi ter nekoliko drugačni telesni zgradbi. Kljub videzu pa ostaja prava jamska žival, ki večino življenja preživi v podzemnih vodah in le občasno prihaja v kraške izvire. Biokemijske raziskave so pokazale njegovo tesno sorodnost z belimi belokranjskimi populacijami človeške ribice.

Slovenija

Evropska komisija: Slovenski organi so odgovorni za zaščito habitatov črne človeške ribice

Danes je znano, da črni močeril živi na zelo omejenem območju belokranjskega kraškega ravnika, v podzemnem zaledju Dobličice in njenih pritokov. Njegov življenjski prostor obsega le nekaj kvadratnih kilometrov, zato velja za enega najbolj omejeno razširjenih vretenčarjev v Evropi in za edinstven endemit belokranjskega kraškega ravnika. Navzočnost vrste so raziskovalci v zadnjih letih potrdili tudi z analizo okoljskega DNK v podzemnih vodah.

Zdravje

Predstavitev in varstvo človeške ribice na primeru črne človeške ribice v Beli krajini

Zaradi majhnosti in ranljivosti populacije je največja nevarnost onesnaženje kraškega podzemlja. Nitrati, pesticidi in težke kovine skozi prepustna kraška tla hitro dosežejo podzemne vode in lahko ogrozijo preživetje vrste.

Živali

Črna človeška ribica - dež jo je naplavil na novem najdišču

Štirideset let po odkritju črni močeril ostaja ne le izjemen predmet znanstvenih raziskav, temveč tudi simbol odgovornosti za varovanje podzemnih voda kot glavnega vira pitne vode in naravne dediščine Bele krajine. Upamo, da bo država ob obletnici odkritja resno zastavila varovanje vrste, za kar od odkritja še ni bilo posluha.