© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Od besed k dejanjem
Čas branja 3 min.

Samo na dveh kvadratnih kilometrih: Kako zaščititi črno človeško ribico?


Milan Glavonjić
8. 9. 2025, 06.15
Posodobljeno
08:42
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Črna človeška ribica, edinstvena prebivalka plitvega krasa v Beli krajini, velja za eno najbolj ogroženih živalskih vrst v Sloveniji. Naseljuje samo območje dveh kvadratnih kilometrov, zato bi že manjše onesnaženje lahko pomenilo njen izbris. Raziskave kažejo, da se populacija zmanjšuje, število osebkov pa ostaja neznano.

_ribica.jpg
M. G.
Izvir Jelševniščice, kjer so leta 1990 odkrili črno človeško ribico.

Največjo grožnjo predstavlja onesnažena voda. Mejna vrednost nitratov, ki jih močeril še prenese, je 9,2 mg/l, kar je bistveno manj od zakonsko dovoljene meje za pitno vodo (50 mg/l). Nitrati prihajajo predvsem iz kmetijstva in slabo urejenih odpadnih voda. V podzemlju so analize odkrile tudi fekalne bakterije, kar potrjuje, da številne dotrajane greznice puščajo. V tkivu mrtvih osebkov so našli celo arzen in cink, nevarnost pa še vedno predstavlja stari livarski pesek, ki onesnažuje tla.

Stanje je treba nujno sanirati, izpostavljajo v društvu Proteus, gibanju za okolje in naravo Bele krajine. »Zavzemamo se za znižanje dovoljene vsebnosti nitratov v vodi, ukinitev pretočnih greznic in usmerjanje odpadnih voda na čistilne naprave. Še naprej je treba spodbujati ekološko kmetovanje, izvajati stalni monitoring vseh vodnih virov ter uvesti še nekatere druge ukrepe z namenom ustanovitve krajinskega parka, ki bi zagotovil trajno zaščito tega edinstvenega habitata,« pravi Blaž Hej, predsednik društva Proteus.

O tem so se besede kresale na številnih okroglih mizah, strokovnih konferencah in pogovorih. Tudi v Evropskem parlamentu novembra 2023, v katerem je številčna belokranjska delegacija nekaterim slovenskim poslancem predstavila prizadevanja za ohranitev habitata črnega močerila. Kljub obljubam pa, kot pogosto, od obiska in okrogle mize do zdaj ni bilo posebnih rezultatov. Razen odgovora Evropske komisije, da so slovenski organi odgovorni za izvajanje ukrepov za zaščito habitatov črne človeške ribice pred onesnaževanjem.

Kot pravi Blaž Hej, bi se morali o tej temi prejšnji teden pogovarjati z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, a je bil obisk žal odpovedan. Želijo si, da bi minister razumel nujnost prepovedi gnojenja s tekočimi gnojili in potrebe po nadzoru nad greznicami v zaledju izvirov, kjer živi črna človeška ribica, skladno z usmeritvami projekta HaČloRi (Habitati človekove ribice). »Hitro izvedljiva rešitev bi bila združitev odplak iz Jelševnika v skupno manjšo čistilno napravo. Podoben ukrep bi bil nujen tudi za nekaj hiš na Doblički Gori nad izvirom Obršec. Treba je povečati število brezplačnih odvozov greznične vsebine in zagotoviti stalen nadzor nad tesnjenjem greznic. Dolgoročno je treba zaledje izvirov v Doblički kotlini opremiti s komunalno infrastrukturo,« meni okoljevarstvenica Vesna Fabjan, sicer direktorica Krajinskega parka Kolpa.

Preberite še

Domačin Rihard Zupančič rešitev vidi v vgradnji neprepustnih greznic, hkrati pa opozarja na nezakonite gradnje in onesnaževanja nad izvirom potoka Jelševniščica, kjer je dolga leta v neurejenih razmerah živela dvanajstčlanska romska družina. Območje leži komaj 150 metrov od habitata črne človeške ribice, ki vključuje dva bruhalnika in jezero – to pa ima poleg naravovarstvenega pomena tudi potencial kot krizna rezerva pitne vode. »Krajani so želeli težavo rešiti skupaj z občino in inšpekcijskimi službami, vendar neuspešno. Ko je občina odstopila od odkupa sporne parcele, so se domačini sami organizirali in zemljišče odkupili z lastnimi sredstvi, za 28.000 evrov. Takšna solidarnost je redka in bi si zaslužila podporo,« poudarja Vesna Fabjan.

Občina načrtuje gradnjo novega kanalizacijskega omrežja v naselju Svibnik, pod Dobličico, ki spada v območje Nature 2000, kjer živi črna človeška ribica. Omrežje bo prek črpališča in tlačnega voda povezovalo odplake z mestno kanalizacijo v Črnomlju. Predvidena je gradnja 1,4 km gravitacijskega voda, dveh črpališč in 870 m tlačnih vodov, s čimer bo omogočena priključitev 42 objektov, skupaj 120 populacijskih enot. A je žal to že dlje časa samo načrt, ki zaradi birokratskih zapletov (in tudi denarja) stoji.

E-novice

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala!

Vaša prijava je bila sprejeta.


© 2025 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.