Move TV

© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Ikona zaklenjenega članka
Bizeljski grad
Čas branja 4 min.

Le bršljan ga drži skupaj: "Če bo grad prazen, ga bodo vandali razrukali"


K. H.
21. 10. 2026, 06.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Medtem ko grad čaka na nujne posege, v njem še vedno živi človek, ki ga ima za svoj dom. »Tukaj sem že 55 let,« pravi Adam Wisell, ki obiskovalcem odpira grajska vrata in skrbi, da objekt ni prepuščen sam sebi.

grad-bizeljsko
K. H.
Bizeljski grad s svojo zgodovinsko podobo še vedno čaka na ustrezno obnovo.

Zgodba o Bizeljskem gradu je zgodba o mogočni kulturni dediščini v državni lasti, za katero kljub opozorilom in potrebam ni ustrezno poskrbljeno. Dotrajani deli fasade, razpoke v zidovih in posledice dolgoletnega pomanjkanja vzdrževanja so vse vidnejši. Medtem ko država ostaja brez jasnega odgovora o prihodnosti gradu, je eden tistih, ki ga ohranjajo pri življenju, človek, ki v njem še vedno živi.

Zgodba gradu je povezana z družino Klakočar, ki je na njem živela od leta 1971. Danes v gradu še vedno živi Adam Wisell, ki je z njim tesno povezan že vse življenje. Zanj to niso le stari zidovi, ampak dom, ki ga pozna do zadnjega kotička. Obiskovalcem odpira grajska vrata, jih vodi po prostorih in jim pripoveduje zgodbe o življenju, ki se je nekoč odvijalo med temi zidovi. Z gradom je bilo povezano tudi vinogradništvo, ki je bilo pomemben del življenja družine.

grad-bizeljsko
K. H.
Za Adama to niso le stari zidovi, ampak dom, ki ga pozna do zadnjega kotička.

»Meni je ta grad pomemben. Tukaj sem že 55 let, to je moj dom,« pravi Adam. Njegova prisotnost ima po besedah konservatorja restavratorja Samuela Kukovičiča pomembno vlogo. »Če bo grad prazen, ga bodo vandali čisto razrukali,« opozarja. Človek, ki živi v objektu, je namreč prva obramba pred vandalizmom, plenjenjem in brezbrižnim propadanjem.

Streha, potem pa se je ustavilo

Stanje gradu, na katerem je v preteklosti opravljal različna vzdrževalna in obnovitvena dela, Kukovičič ocenjuje kot skrb vzbujajoče. Pred približno 20 leti je država obnovila streho in sanirala ostrešje, s čimer je preprečila nadaljnje propadanje, vendar po tem v objekt ni bilo več dovolj celovitih vlaganj.

Preberite še

»Obnova strehe je bila prvi zelo lep in pomemben korak, vendar sama po sebi še ne pomeni obnove gradu,« pravi. Na objektu so vidne posledice dolgoletnega pomanjkanja sistematičnega vzdrževanja. Ogroženi so tudi redki avtentični detajli, med njimi grajska kapela, kamini, stolpna ura in sistem za zvonjenje.

grad-bizeljsko
K. H.
Stolpna ura je eden dragocenih avtentičnih elementov Bizeljskega gradu, ki bi ga bilo treba strokovno obnoviti.

Za dolgoročno ohranitev bi bila po njegovi strokovni oceni potrebna celovita obnova. Prednostno bi bilo treba izvesti statično sanacijo, injektirati in armirati razpoke ter sanirati fasade in nosilne zidove. Urediti bi bilo treba okna in vrata ter odvodnjavanje, tudi nad vhodom v grad in ob stolpu, kjer je kapela. Šele nato bi lahko postopoma sledila obnova notranjih prostorov, arkadnih hodnikov in druge grajske infrastrukture.

»To samo bršljan drži skupaj. Če se bo to podrlo, kako boš potem hodil v grad?« opozarja Adam Wiesell.

Razpoke se povečujejo

»Redna vzdrževalna dela so pri zgodovinskih objektih in gradovih ključnega pomena,« poudarja Kukovičič. Pravočasna popravila strehe, žlebov, fasad, stavbnega pohištva in odvodnjavanja preprečujejo nastanek bistveno večjih poškodb. Če se z njimi predolgo odlaša, vlaga, zmrzal in vremenski vplivi pospešujejo propadanje. Majhne razpoke se povečujejo, ometi in kamniti elementi odstopajo, leseni deli propadajo, ogroženi pa so lahko tudi oboki, stropi in nosilni zidovi. Takrat postanejo posegi zahtevnejši in dražji, izgubljenih zgodovinskih prvin pa ni vedno mogoče nadomestiti.

Kukovičič je v zadnjih 25 letih na gradu z ženo Amelo opravil številne strokovne oglede in dokumentiranja, tudi brezplačno. Posebej zahtevna je bila obnova stolpne ure in sistema za zvonjenje. Ob demontaži med obnovo strehe je posamezne dele mehanizma – zobnike, osi, uteži in druge elemente – iskal po različnih delih objekta, jih dokumentiral in ponovno sestavil.

V času, ko je bil mehanizem odstranjen, je prišlo tudi do vloma, pri katerem so bili ukradeni nekateri kovinski deli. Dodatno zavarovanje dostopa je nato preprečilo nadaljnje kraje. Kukovičič je strokovno dokumentacijo o uri, izdelano v okviru projekta Rastoča ura, predal Ministrstvu za kulturo in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Grad potrebuje gospodarja

Ko si je 30. decembra 2020, dan po potresu v Petrinji, ogledal grad, je bila po dvorišču raztresena opeka, na zidovih pa so nastale več centimetrov široke in več metrov dolge razpoke. Posebej skrb vzbujajoče je bilo stanje urnega stolpa, s katerega so odpadali zidaki. Poškodovani so bili tudi leseni vratni podboji ter električna napeljava in omarica.

Kukovičič in njegova žena sta poškodbe dokumentirala ter o njih obvestila Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in lastnika objekta, Ministrstvo za kulturo. Nekaj dni pozneje je bila za ogled, popis in za strokovno oceno škode oblikovana komisija z več kot 15 strokovnjaki.

Država pa nič

Bizeljski grad je v državni lasti, zato vprašanje njegovega vzdrževanja in prihodnosti ni samo stvar posameznika, ki v njem živi. Kljub temu Adam ostaja tisti, ki z vsakodnevno prisotnostjo in s skrbjo preprečuje, da bi objekt ostal brez nadzora.

Na Ministrstvo za kulturo smo naslovili vprašanja o prihodnosti gradu, načrtih države, predvidenih finančnih sredstvih ter o potrebnih popravilih in obnovi. Na naša vprašanja niso odgovorili.

Medtem grad še naprej čaka – na statično sanacijo, ureditev razpok, fasad in odvodnjavanja ter na sistematično vzdrževanje, ki je pri tako pomembnem kulturnem spomeniku nujno. Kdaj bo do obnove prišlo in kakšna bo njegova prihodnost, pa ostaja vprašanje za državo, njegovo lastnico.

dolenjski-list

Digitalna naročnina

Začnite preizkusno naročnino za samo 0,99 €!

Naročite Premium
Dolenjski list

Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Dolenjski list Novo mesto d.o.o.

Vse pravice pridržane.