M. G.

Med obiskom vladne delegacije v Beli krajini sta se ministra za naravne vire in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Jože Novak in Mateja Čalušić, v Info centru Jelševnik, na domačiji Zupančič, na kateri se v bruhalnikih med nočnim prehranjevanjem redno pojavlja črna človeška ribica, seznanila z značilnostmi habitata tega endemita, ki bi ga Črnomaljci radi postavili kot glavno naravno znamenitost Bele krajine.

Da so na dobri poti in da gre za to do zdaj zasluga tudi različnim strokovnjakom, ki so prvič empirično in nedvoumno začrtali meje habitata, je izpostavil dr. Dušan Plut, član belokranjskega društva Proteus. Povedal je, da so ugotovili, da celotno hidrografsko območje habitata črne in bele človeške ribice obsega približno 72 kvadratnih kilometrov.

Od besed k dejanjem

Samo na dveh kvadratnih kilometrih: Kako zaščititi črno človeško ribico?

»Na prvi pogled je to velika površina, vendar se ob izločitvi gozdnih ekosistemov, v katerih dejansko ni obremenjevanja, ta prostor skrči na okoli 20 kvadratnih kilometrov. Tudi tam pa prihaja do zaraščanja, tako da je dejanska površina, ki zahteva sanacijske ukrepe, bistveno manjša,« je pojasnil Plut.

Nitrati in dvig temperature

Po najnovejših podatkih pa je habitat še bolj ogrožen, kot so pričakovali – predvsem zaradi podnebnih sprememb in višjih temperatur, saj so meritve iz leta 2021 pokazale, da so te presegle idealno letno povprečje 12 stopinj Celzija. Posledica so manjši pritoki, ob tem pa se slabša sposobnost samoočiščenja kraškega sveta.

Eden ključnih kazalnikov ogroženosti črnega močerila so tudi nitrati. Zato je nujno hitro ukrepanje, predvsem na področju komunalne infrastrukture in ravnanja z greznicami, hkrati pa tudi večje ozaveščanje prebivalcev.

»Ljudje sami niso krivi, da živijo na tem območju, zato jim morata država in občina pri ukrepih s finančnim vložkom pomagati. Obljube so bile tokrat konkretnejše; upamo, da bodo držale in da bo država s sistemskim pristopom ter finančnimi sredstvi zaščitila ta svetovno znani endemit,« se nadeja Plut.

Habitat v okvir Krajinskega parka Kolpa?

Dodaja, da je treba habitatom zagotoviti primeren pravni status, ki bo omogočil večplastne ukrepe. Kot mogoče rešitve je navedel ustanovitev krajinskega parka ali iskanje druge pravne oblike, ki bi omogočila učinkovito zaščito. »Le tako bomo lahko računali na pomoč države – in tudi Evrope,« je sklenil. Vesna Fabjan, direktorica Krajinskega parka Kolpa, kot eno izmed možnosti omenja, da bi to območje priključili Krajinskemu parku Kolpa.

»Želeli smo, da si minister in ministrica ogledata lokacijo in lažje razumeta problematiko, ki je tukaj res nekoliko drugačna. Gre za majhno območje z veliko vode in nizkim krasom. Minister je prišel s konkretnimi predlogi, zato računam, da se bomo že prihodnji teden operativno usedli ter iskali dogovor med občino in državo o financiranju zaščite vodnih virov in habitata črne človeške ribice,« je poudaril črnomaljski župan Andrej Kavšek.

Dodal je, da je v okviru prizadevanja zaščite vodnih virov na širšem področju Jelševnika in Doblič občina pripravila projekte za kanalizacijo in pridobila gradbeno dovoljenje. Naložba je ovrednotena na več kot tri in pol milijona evrov, pri čemer računajo na pomoč države. Na ožjem, redkeje poseljenem območju bodo rešitev majhne čistilne naprave, saj kanalizacija tam ni izvedljiva.

»Gotovo nam je vsem cilj, da izboljšamo razmere na terenu, na katerem lahko največ naredi lokalna skupnost z boljšim čiščenjem odpadnih voda in urejanjem kanalizacijskih sistemov. Pomembno je tudi sodelovanje z lastniki zemljišč, da se zmanjša obremenjevanje z nitrati in drugimi onesnaževali; svoje bo prispevalo tudi kmetijsko ministrstvo,« je povedal minister Jože Novak.

Dodal je, da bo letos pripravljen program obnove narave, ki je kot naročen za Belo krajino, saj lahko iz tega naslova občina računa na sredstva.

Nekateri kot rešitev poleg čistilnih naprav omenjajo tudi nepretočne greznice.

»Na tem območju z 240 prebivalci in s 140 objekti bi morali postaviti kar 150 novih greznic. Letni odvoz gošče bi stal okoli 300 tisoč evrov, v desetih letih pa skoraj toliko kot kanalizacija. Zato se dolgoročno kot edina smiselna rešitev kaže vlaganje v kanalizacijo,« je izračunal Samo Kavčič, direktor Komunale Črnomelj.