Skleda polna meda – od pogače z medom do medenih piščančjih ražnjičev
20. maja obeležujemo svetovni dan čebel. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Društvo podeželskih žena in deklet (DPŽD) Bela Cerkev že nekaj let pripravlja kulinarično in kulturno prireditev z naslovom Meda polna skleda. Včeraj popoldne je tako v Hiši žive dediščine spet dišalo po dobrotah – seveda iz medu!
Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogo pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja.
Med, ki ga imenujemo tudi tekoče zlato, uporabljamo namreč v kuhinji. Najpogosteje se ga sicer namaže na kos kruha, mnogi se ga poslužujejo kot naravno sladilo, zlasti za čaj, uporabljamo pa ga tudi v kulinariki.
Dodajamo ga lahko mesnim jedem, ribam, omakam, marinadam in pekovskemu pecivu, ravno tako k hladnim jedi in toplim napitkom, nepogrešljiv je pri številnih sladicah. Zanimivi so recepti za solate, testenine itd.
Med ni le za k sladicam
»Med je odličen dodatek, ki daje jedem poseben in popolnejši okus. Ko dodamo med, damo zraven še košček narave in zdravja,« pove predsednica DPŽD Bela Cerkev Betka Verščaj in opozarja, da velja pri peki in kuhi paziti, ker se med pri visoki temperaturi uniči. A še vseeno ohrani kup zdravilnih učinkov, lep vonj itd.
Na dveh društvenih delavnicah v HŽD, ki ju je vodila Verščajeva, ter v domačih kuhinjah so članice društva pripravile kar nekaj odličnih izdelkov iz medu, ki so jih razstavile in ob koncu prireditve in so jih obiskovalci lahko tudi poskusili.
Pripravile so različne medenjake in druge piškote, mafine z medom, ajdov kruh z orehi in medom, bananin kruh z medom, vinjevrško pogačo z medom, solate z različnimi vrstami zelenjave, obogatene z rižem, ajdovo in proseno kašo, s testeninami; pečenko oz. račka z medom, piščančje kračke in ražnjiče z medom … Tudi namazov z medom ni manjkalo. Na razstavi so bile tudi pijače z medom, od medice do cvičkovega medenega eliksirja, ki ga je pripravila prav Verščajeva.
Tudi čebelic ni manjkalo
Posebne pozornosti so bile deležne čebelice. Kristina Kopina se je znova izkazala kot umetnica in naredila čudovite medenjake, okrašene s čebelicami.
Tudi Silva Marzel je spekla inovativne čebelice. Iz klasičnega pečenega biskvitnega testa je izrezala krogce z modelčki za krofe, jih na tanko namazala z marelično marmelado, nato jih je premazala še z želejem iz soka iz vloženih breskev, dala nanje breskvice in jih s čokolado okrasila kot čebelice. Čebelice je narisala na peki papirju in jih preložila na sladico. »Ušeska sem želela narediti iz mandljevih lističev, pa so se lomili, zato sem se znašla z rumeni kosmiči,« je povedala.
»Znanost, volja in predanost nas povezuje, da lahko ustvarjamo nepozabne dogodke in nadgrajujemo svoje kulinarične sposobnosti,« je povedala Betka Verščaj in pohvalila vse sodelujoče gospodinje.
Roman Košale: biti drugačen mi kaže pot
O čebelah, ki so nekaj posebnega na tem svetu, pa o medu in njegovih zdravilnih učinkih je zbranim spregovoril lokalni ekološki čebelar Roman Košale. Povedal je, kako mu misel »biti drugačen« kaže pot.
Razvija svoje ideje in med oplemeniti z dodatki, ki dajo temu živilu neprecenljivo dodano vrednost. Med drugim je izpostavil pomen ameriškega slamnika z medom, ki zelo dobro vpliva na grlo, ter rdečo peso z medom, ki pomaga k boljšemu imunskemu sistem. V njihovem čebelarstvu vse delajo z domačim medom in domačimi zelišči in tu so zelo inovativni. Uporabljajo materino dušico, smrekove in borove vršičke, granatno jabolko itd., in celo cviček.
Roman Košale je najbolj vesel, ko s svojimi izdelki lahko komu pomaga povrniti zdravje, od malčkov do starostnikov.
Čebele si zaslužijo spoštovanje
Košale meni, da se kljub promociji medu ljudje še premalo zavedamo, kako zdrav je med – »nekaj najboljšega, kar je naredila narava« - in kako pomembno poslanstvo na tem planetu opravljajo čebele.
Žal je v svetu še veliko ponaredkov, opozoril je tudi na škodljivo škropljenje rastlin. »To je za čebelarje nesprejemljivo, vse bomo dobili nazaj, vse se nam vrača,« je dejal Roman Košale in poudaril, da moramo čebele spoštovati, »ker se trudijo za nas«.
Na dogodku so se s svojimi izdelki predstavili tudi čebelarji: Stane Gorenc, Anton Štancar ter Boštjan in Sabina Hren.
Nastopili otroci in starejši
Zbrane je nagovoril župan občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar ter pohvalil belocerkovško društvo podeželskih žena in deklet kot eno najbolj dejavnih v občini. Povedal je, da je Slovenija v samem vrhu EU po številu čebelarjev na prebivalca, kar kaže na pridnost, sodelovanje in mnoge druge vrednote, ki nam jih kažejo tudi čebele. Za en kozarec medu menda čebelice preletijo daljšo pot, kot je razdalja okrog in okrog sveta.
Kulturni program na dogodku, ki ga je povezovala Cvetka Peterlin, so pripravili otroci Waldorfske šole Dolenjske iz Šmarjete, enote Bela Cerkev, pevska skupina babice in dedki DU Bela Cerkev, recitatorka Anica Brulc ter harmonikarji Klemna Hribarja. S svojimi slikami se je predstavila tudi ljubiteljska slikarka, domačinka Martina Kopina.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
