Izpostavljeno
Najbolj brano
Dolenjska
sobota, 15. februar 2025
07:00 Pohod na Sveti Jakob (806m), Topol in Jetrbenk, zbor pri OŠ Bršljin Novo mesto
09:00 31. Valentinov pohod Društva vinogradnikov Trebnje, zbor pri Urbiču Dolenja Nemška vas
10:00 Kegljanje, 2. liga zahod moški, Vodnjak I – Brest Cerknica II, Kegljišče Vodnjak Novo mesto
10:00 1. Slovenska namiznoteniška liga za ženske - 6. krog, ŠC Livada Novo mesto
10:00 Predstava za otroke: Mojca Pokrajculja, KCJT Novo mesto
VečBela krajina
sobota, 15. februar 2025
09:00 6. spominski pohod v 1. partizanski tabor, Miklerji Črnomelj
09:00 Tradicionalni turnir veteranov v malem nogometu, ŠD SŠ Črnomelj
13:00 Kegljanje, 1. B liga zahod ženske, Bela krajina – Vodnjak, Kegljišče Kanižarica Črnomelj
17:00 Kegljanje, 1. B liga zahod moški, Bela krajina – SIJ Acroni Jesenice, Kegljišče Kanižarica Črnomelj
17:00 Predstavitev 16. številke glasila "Žumberački Izvor", Hotel Bela krajina Metlika
VečPosavje
sobota, 15. februar 2025
13:00 Tisk s pečatniki, Mestni muzej in Galerija Krško
15:00 Vodstvo s kustosom po razstavi "Odmaknjeni pogled", GBJ Kostanjevica na Krki
16:00 - 18:00 Avtentična doživetja: Delavnica polstenja volne, GBJ Kostanjevica na Krki
20:00 Koncert Eve Boto, La Vie Kostanjevica na Krki
20:00 Koncert "Potovanje" - Mešani pevski zbor Dolenjske & Koncertni orkester, KD Krško
Več23.1.2025 | 18:50 | STA; M. K.
Ljubljana/Maribor/Novo mesto - Preiskovalna komisija o domnevno ukradenih otrocih v porodnišnicah med letoma 1965 in 1991 je kot priče zaslišala ginekologa Elka Borka, pediatra Emilijana Milana Strojana in patronažno sestro Majdo Nešić, ki so v tem obdobju delali v mariborski oz. novomeški bolnišnici. Vsi so zatrdili, da so o domnevno ukradenih otrocih prvič slišali iz medijev.
NOVOMEŠKI PEDIATER
Emilijan Milan Strojan, ki je za domnevne primere ukradenih otrok, kot omenjeno, izvedel iz medijev, je članom komisije osvetlil svojo vlogo pediatra v novomeški bolnišnici, kjer je na otroškem oddelku deloval od leta 1965. Ob porodu praviloma ni sodeloval, le v primerih rizičnih porodov. "Pediater se vključi, ko gre otrok na oddelek. Čudi me, da materi ne bi pokazali mrtvega otroka, morda je bil carski rez," je dejal na pričanja preteklih prič. Komisiji je svetoval, naj v konkretnem primeru poiščejo porodničarja, ki da je še živ.
Jeraj ga je vprašala, ali se spomni, da bi na njegovem oddelku otrok ob porodu umrl. "V celotni karieri noben otrok ni umrl na mojem oddelku," ji je odgovoril.
V nadaljevanju je zanikal, da bi mami ob smrti njene deklice povedal, da jo lahko pokoplje na ljubljanskih Žalah, kot je na eni od prejšnjih sej zatrdila priča. Označil jo je za laž in izmišljotino. "S to mamo bi rad govoril," je dodal.
Andrej Hoivik (SDS) mu je odvrnil, da ne gre za osamljen primer in da so bile Žale večkrat omenjene v zgodbah prič. "V najboljšem primeru nekaj ni šlo po pravilih, ključno je, da mamice izvejo, kaj se je zgodilo z njihovimi otroki, namen je odkriti resnico," je pojasnil Hoivik.
DRUGA PRIČANJA
Danes 90-letni Borko je predstojnik ginekološkega oddelka mariborske bolnišnice postal po končani specializaciji leta 1974. O domnevno ukradenih otrocih v bolnišnicah je, kot pravi, prvič slišal iz medijev. Tem zgodbam težko verjame, saj da je bila mariborska bolnišnica tedaj "najboljša v takratni Jugoslaviji".
Zdravnika, ki naj bi prodajal otroke, je označil za prijatelja, sicer pa za legendo in očeta ultrazvoka, ki česa takega ni bil sposoben narediti. "Delal je na zmanjšanju mrtvorojenih otrok," je izpostavil. Da bi "v Mariboru takrat prodajali dojenčke kot 'cuker'", pa je po njegovem mnenju fantazija.
Predsednico preiskovalne komisije DZ Alenko Jeraj (SDS) je zanimalo, kako je izgledalo njegovo delo. "Ob porodu je prisotna babica, ki otroka takoj položi na trebuh matere, ga uredi. Če je bil otrok prizadet, se je začela reanimacija," opiše Borko. Včasih se je zgodilo, da je otrok zajokal, nato po nekaj dneh umrl, je dodal. Spomnil se je tudi dveh primerov, ko je babica oz. socialna služba dejala, da gresta otroka v posvojitev. Poudaril je, da je vse posvojitve vodila socialna služba, da bi se prodajali nedonošenčki, pa je po njegovem mnenju neumnost.
Borko sicer dopušča možnost administrativnih napak, ker so vse pisali na roko. Bistvena je medicinska dokumentacija, je izpostavil, obstaja knjiga rojstev, prav tako odpustnice, saj so se vse mamice po odpustu iz bolnišnice morale javiti svojemu ginekologu, tudi patronažne sestre so jih obiskovale, je pojasnil.
Alenko Helbl (SDS) je zanimalo, kako to, da patronažna sestra pri enem primeru ni vedela, da je mamici otrok umrl in je za to izvedela šele ob obisku mamice. "V zdravstvu se delajo napake, verjetno je šlo za nepravilno komunikacijo pri obveščanju, to je čisto možno," je odgovoril Borko.
Svoje delo je na komisiji opisala tudi Majda Nešić, nekdanja patronažna medicinska sestra v mariborski bolnišnici. Za komisijo, ki preiskuje krajo otrok v bolnišnicah, je slišala od kolegic oz. medijev. Kot ključno pri svojem delu je izpostavila obiske mam, ki so težki in zelo čustveni, zato jim patronažne sestre nudijo tudi psihično podporo.
Jeraj je na seji prebrala izjavo ene od prejšnjih prič in jo vprašala, ali se spomni primera, ko je šele ob obisku mame presenečeno izvedela, da je otrok umrl. Odgovorila je, da jo ta izjava zelo čudi, saj se ne spomni, da bi kakšen otrok umrl in da se to ni dogajalo. Nad obtožbami zdravnika, ki naj bi prodajal otroke, pa je presenečena, saj je bil "ikona slovenskega zdravstva".
Za razsvetlitev teh primerov je Nešić spomnila na knjige porodov, kamor so vpisana vsa rojstva in jih hranijo zdravstveni domovi.
Slika 1: Simbolna slika (Foto: arhiv DL)
Povezane objave
Ocene komentarjev