dolenjska

»Pri komatu ti mora trikrat kapljati od čela«

13.1.2025 | 14:30 | Rok Nose

Sedlarstvo je obrt, ki izginja. Eden redkih, ki še zna narediti konjsko opremo, je Tone Pavlič iz Mokronoga. Čeprav je star že 82 let, skoraj vsak dan še vedno ustvarja v svoji delavnici. »Dokler me bodo roke ubogale, bom delal. Ponosen sem, da moji komati niso ožulili nobenega konja. Za izdelavo vsakega porabim približno 60 ur dela. Pa trikrat ti mora od čela kapljati, drugače nisi nič naredil,« pravi Tone, ki se je osnov sedlarstva in tapetništva učil pri treh mojstrih.

Šivalni stroj je nepogrešljiv pri njegovem delu. (Foto: R. N.)

Šivalni stroj je nepogrešljiv pri njegovem delu. (Foto: R. N.)

Ko je končal osnovno šolo, ga je mama, da bi prišel do poklica in zaslužka, pri trinajstih letih in pol poslala k mojstru Lojzetu Ivančiču, ki je imel delavnico v Mokronogu. Pri njem se je najprej učil Tonetov brat Avgust, vendar dolgo ni zdržal. »Tudi meni je bilo naporno, saj sem bil v delavnici od šestih zjutraj do šestih zvečer. Resda sem se veliko naučil, a popoldne sem se želel tudi igrati s sosedovima otrokoma, ki sta bila podobne starosti. Bil sem še otrok, vendar me mojster, pri katerem sem stanoval, kajti doma sem bil iz Tomažje vasi pri Škocjanu, nikamor ni pustil. Poleg tega sem moral skrbeti še za njegovo kravo. Po pol leta pa sem mu kar povedal, da želim tudi nekaj prostega časa zase, drugače bom šel. Pa mi je prisluhnil,« se spominja Tone.

Tone Pavlič je eden redkih, ki še izdeluje  konjsko opremo. Pred kratkim je naredil par komatov, ki čakata novega  lastnika. (Foto: R. N.)

Tone Pavlič je eden redkih, ki še izdeluje konjsko opremo. Pred kratkim je naredil par komatov, ki čakata novega lastnika. (Foto: R. N.)

Po dveh letih je zaradi prevelikih davkov Ivančič zaprl svojo delavnico, Toneta pa poslal v Črnomelj k drugemu mojstru sedlarstva in tapetništva, Francu Šenici. A tam se ni veliko naučil, delati je moral tudi na kmetiji, zato je pisal stricu Lojzetu Jarkoviču v Krško, ali lahko pride k njemu. »Takoj mi je odgovoril, da naj pridem, poleg tega mi je našel delo pri Janezu Pislaku, kjer sem se do konca izučil in tudi naredil pomočniški izpit. Povabil me je, če bi pri njem delal ne več po osem, ampak po 16 ur. On je rezal, jaz pa šival. Zelo me je imel rad in mi zaupal. Pošteno me je tudi plačal, dobro sem zaslužil,« odkrito pove Tone, ki je pozneje svoje mesto prepustil drugim vajencem, sam pa se je zaposlil v mizarski zadrugi v Brestanici, v kateri so so med drugim ukvarjali tudi s tapeciranjem stolov. Po službi pa je še vedno hodil pomagat Pislaku.

Orodje ima skrbno zložena v kotu svoje delavnice. (Foto: R. N.)

Orodje ima skrbno zložena v kotu svoje delavnice. (Foto: R. N.)

OD OBRTNIKA DO VOZNIKA AVTOBUSA

Tone je pri devetnajstih letih že imel svojo obrt, s čimer so se lahko pohvalili le redki. Takrat še ni bilo tovornjakov, ljudje so les ali drug material prevažali z vozovi, ki so jih vlekli konji. Zato je imel veliko naročil po izdelavi konjske opreme. »Po šestnajst ur sem delal. Ogromno komatom sem naredil, a sem moral nato zaradi previsokih davkov obrt zapreti. Iskal sem službo drugje, pa je nisem dobil. Nekaj časa sem se preživljal tako, da sem hodil od hiše do hiše in popravljal komate. Nato sem delo našel v trebanjskem podjetju, v katerem sem bil strugar, vendar mi ni najbolj ugajalo, saj oblikovanje železa ni isto kot oblikovanje usnja oziroma blaga,« pripoveduje Tone, ki je bil pozneje sprevodnik na avtobusu od Trebelnega do Ljubljane, nekaj časa je vozil kamion v tujino, kjer je doživel hudo prometno nesrečo, zadnjih 24 let pred upokojitvijo pa je bil voznik avtobusa.

NA MIZI SEDEŽ FIČKA

Vseskozi je ostal povezan s sedlarstvom in tapetništvom. V spodnjih prostorih hiše si je naredil manjšo delavnico, v kateri še danes izdeluje komate ali poskrbi, da stol dobi novo preobleko. Ob našem obisku je imel na mizi ravno sedež fička. »Nekdo iz Radohove vasi ga je prinesel, da bi ga na novo tapeciral. Bil je namreč povsem raztrgan, treba je bilo zamenjati vzmeti, vložiti novo peno in zamenjati blago. Vse rezervne dele za fička se še vedno dobi. Sedež ima tudi osem šivov, kot je v originalu,« razloži Tone, ki velikokrat v popravilo dobi tudi kak dotrajan traktorski sedež.

Ob našem obisku je imel na mizi sedež fička, ki ga je na novo tapeciral. (Foto: R. N.)

Ob našem obisku je imel na mizi sedež fička, ki ga je na novo tapeciral. (Foto: R. N.)

Z veseljem se loti tudi izdelovanja konjske opreme. »Komaj čakam, da kdo naroči nov komat. Na mizi imam ravno s slamo polnjen usnjen obod, ki ga bo treba prešiti z jermenom, nato pa vse skupaj spraviti v pravilno obliko, da konja ne bo žulilo. To je najtežji del. Pri komatu je treba dejansko vse narediti na roke. Mojstri so včasih zahtevali od vajencev, da je vsak šiv natančno tak, kot si ga je on zamislil. Večkrat dobim v popravilo komat, pri katerem takoj vidiš, da se njegov izdelovalec ni učil pri kakšnem mojstru. Največkrat je zaponka ali pa šiv narobe obrnjen, jaz potem to popravim,« pripoveduje Tone, ki slovi po tem, da je zelo natančen pri svojem delu. Usnje kupuje v Ljubljani, slamo dobi od nekega kmeta, drugi material, ki ga še potrebuje, pa pri lokalnih obrtnikih.

Kot pravi, moraš imeti precej moči v rokah, da prebodeš trdo usnje. Šilo, kot britev ostri noži in druga rezila so osnovna orodja, brez katerih ne gre. Vse ima lepo zloženo v kotu delavnice. »Če pridem ob polnoči delat, točno vem, kje je kaj.«

Tone še vedno uživa v tem, kar se je kot otrok izučil. Dokler mu bo zdravje služilo, bo z rokami ustvarjal. Dela mu ne manjka, saj z različnih koncev dobiva nova in nova naročila. Zaradi tega včasih trpi vinograd v Vinjem Vrhu, kjer ima posajenih okoli 400 trt, iz katerih prideluje cviček.

Znanja ima ogromno, ki bi ga z veseljem prenesel na druge, vendar po njegovem opažanju med mladimi ni zanimanja za poklic sedlarja ali tapetnika. 

Tone še vedno hrani pomočniško spričevalo. (Foto: R. N.)

Tone še vedno hrani pomočniško spričevalo. (Foto: R. N.)

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava