šport

Sin Luka je njena največja medalja

16.12.2024 | 12:30 | Rok Nose

Brežice - Rokometašica Barbara Lazović je po olimpijskem turnirju v Parizu sklenila bogato športno kariero. Prav nič je ne vleče nazaj na igrišče, pravi. Iz domačega naslanjača je tako povsem mirno spremljala nastope močno pomlajene slovenske reprezentance na evropskem prvenstvu, čeprav je še pred nekaj meseci na sebi nosila dres z državnim grbom.

Barbara Lazović je v slovenski rokometni reprezentanci pustila velik pečat. (Foto: osebni arhiv B. L.)

»Vživela sem se v vlogo navijačice. Dekleta so pokazala, da lahko igrajo hitro, kar je v današnjem rokometu zelo pomembno. Velika dodana vrednost reprezentance je Nuša Fegic, ki je dobro povezala napad, žoga je lepo krožila. Na prvenstvu so si nabrale ogromno dragocenih izkušenj, na katerih bodo lahko ustvarjale reprezentančno zgodbo naprej,« meni 36-letna Bizeljanka, ki danes živi v Ljubljani. V slovenski izbrani vrsti je pustila velik pečat, s 112 nastopi je deseta na večni lestvici, s 328 zadetki pa sedma.

Odločitev o koncu kariere ni bila lahka, a tudi telo ji je sporočalo, da je prišel čas za slovo od rokometa. »Zadnji dve leti me je precej mučilo operirano koleno. Pri 36 letih veliko bolj čutiš napore vrhunskega športa, poleg tega nimaš enake regeneracije kot takrat, ko si bil deset let mlajši. Leta pač naredijo svoje. Moj zadnji cilj je bil, da se z reprezentanco uvrstimo na olimpijske igre, kar nam je tudi uspelo. Športno pot sem tako končala na najlepši mogoč način,« pripoveduje Lazović.

Olimpijski turnir v Parizu ji bo za vedno ostal v spominu. Po njenih besedah je v olimpijski vasi vladalo izjemno pozitivno vzdušje, srečala je ogromno športnikov, ki jih je prej videla samo po televiziji ali na spletu. Želela je spoznati srbskega teniškega asa Novaka Djokovića, vendar so slovenske rokometašice dan pred njegovim prihodom v Pariz že odpotovale domov.

Rokomet je začela igrati v brežiškem klubu, njen potencial so hitro opazili v ljubljanskem Krimu, ki se mu je pridružila leta 2007, takrat še z dekliškim priimkom Varlec. Naslednjo sezono je odšla na enoletno posojo v srbski Zaječar, kjer je tudi spoznala svojega moža Vuka Lazovića. Izkušnje z igranjem v tujini je unovčila ob vrnitvi v Krim, za katerega je igrala do leta 2014. Potem so se v ljubljanskem klubu začele finančne težave in večina nosilk je odšla. Tudi Lazović, ki je okrepila skopski Vardar. Kasneje je oblekla še dres romunske Bukarešte in Budućnosti iz Podgorice, pred dvema letoma pa se je znova vrnila v Krim. »Na kariero sem izjemno ponosna. Seveda ostaja nekaj grenkega priokusa, ker nikdar nisem osvojila lige prvakinj. Z Vardarjem smo dvakrat izgubili v finalu F4 v Budimpešti. V življenju ti je nekaj namenjeno, nekaj pač ne,« razmišlja, ko se ozre na prehojeno pot.

STRAH POVEDATI V KLUBU ZA NOSEČNOST

Vse športne obveznosti je uspešno usklajevala z materinstvom. Pri triindvajsetih je zanosila in v tistem času je bilo nadaljevati športno kariero kot mama še nekaj zelo neobičajnega. Strah jo je bilo v klubu povedati novico, ker ni vedela, kakšen bo odziv. »Imela sem srečo, da je bila takrat trenerka Marta Bon, ki me je razumela in podprla. Še danes se kdaj pošalim in rečem, da sem sprožila ta ‘trend’ rokometašic, ki so tudi mamice,« pove Lazović, ki se je tri mesece po porodu že vrnila na igrišče.

Ker sta z možem igrala v različnih klubih, je večinoma sama skrbela za sina Luko, kar je bilo včasih ob vseh treningih in tekmah zelo naporno, a nekako je že zmogla. Danes je ponosna, da je vzgojila prijaznega in razgledanega najstnika, ki je letos dopolnil 13 let. »Luka je moja največja medalja v življenju.« 

PODAJA SE V POSLOVNE VODE

Šport jo je veliko naučil, kar se tiče organiziranosti, dela v skupini, prevzemanja odgovornosti, kako se spopadeš z različnimi pritiski. Vse to ji bo zdaj še kako v korist. Po končani karieri si je vzela malo daljši odmor, želela se je še bolj posvetiti sinu, ki gre po njenih in očetovih stopinjah. Je športnik, vendar se je odločil za košarko, ki jo trenira pri Cedeviti Olimpiji. »Zavedam se, da bo treba kmalu v novo službo. Po novem letu grem naprej v nove zmage. Ne bom ostala v rokometnem svetu, podala se bom v poslovne vode,« o načrtih pove Lazović.

VEČER ROKOMETNIH LEGEND

Čeprav je športne copate že postavila v kot, si jih bo znova obula 28. decembra, ko bo v Brežicah potekal edinstven športni dogodek Večer rokometnih legend, s katerim bodo obeležili 70 let delovanja brežiškega rokometnega kluba. Obenem bo to zanjo tudi poslovilna tekma pred domačimi gledalci. Na ekshibicijskem obračunu se bosta pomerili njena ekipa in ekipa Gorazda Škofa. Igralski kader bodo sestavljala številna znana imena iz rokometnega sveta: Anja Frešer, Tamara Mavsar, Neli Irman, Dragan Gajić, Luka Žvižej, Vid Kavtičnik, Mirza Đomba, Drago Vukić, Ivano Balić in drugi. Spektakel bo imel dobrodelni namen, zato organizatorji dogodka ljubitelje rokometa vabijo v čim večjem številu.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj