dolenjska

Komentar: Nespodobno povabilo

6.10.2024 | 19:50 | Igor Vidmar

Bilo je tam nekje na začetku leta 1993, ko je mlad novinar že zdavnaj pozabljenega časnika Republika takratnega predsednika vlade Janeza Drnovška med obiskom v Novem mestu vprašal, kako komentira dejstvo, da je industrijsko že takrat najrazvitejša regija v državi, kar se tiče prometne infrastrukture, najrevnejša, da ima železnico še iz 19. stoletja, da bo v gradnji avtocestnega križa prišla zadnja na vrsto in da ima med regijami najslabšo cestno povezavo z glavnim mestom in svetom. Drnovškov cinični odgovor je bil, da ga veseli, da je lahko nekdo kljub slabim cestam in zastareli železnici gospodarsko najuspešnejši. Avtocesta je potem na razviti jugovzhod države tudi zaradi civilnih iniciativ prišla s precejšnjo zamudo, zdaj pa se zgodba ponavlja pri gradnji južnega kraka tretje razvojne osi.

V prvi vrsti, 25.9. na Otočcu (Foto: Ministrstvo za pravosodje)

Sodobno cesto tretje razvojne osi potrebujemo vsi, a jo bomo, kot kaže, dobili bistveno pozneje, kot je bilo načrtovano. Zakaj? Menda zaradi nerganja neke civilne iniciative. Mar res le zato? Civilna iniciativa nasprotuje le delu načrtovane trase. Kaj pa preostali del? Kaj imata s tem na primer predor pod Gorjanci in cesta od hrvaško-slovenske meje v Metliki do tunela in od tunela do Novega mesta? Nič. Tam bi lahko že mirno gradili in, kar se tiče civilne iniciative, gradnjo tudi že končali.

Seveda je nejevolja gospodarstvenikov in županov z obeh strani Gorjancev razumljiva in njihovi pozivi državi, naj se podviza, so legitimni. Da mislijo resno, so predstavnikom države, natančneje, njene izvršne oblasti, vlade, želeli povedati iz oči v oči. In so to tudi naredili. Prejšnji teden na Otočcu, kamor so povabili ministrici za infrastrukturo in pravosodje in gospodarskega ministra.

Za gospodarskega ministra Matjaža Hana je bilo marsikaj, kar je slišal, novega, a je Dolenjce in Belokranjce dobro razumel, saj prihaja iz Radeč, ki so prometno zelo podobno odrezane od preostalega sveta kot Bela krajina, le železnico imajo nekoliko sodobnejšo. Alenka Bratušek, infrastrukturna ministrica, najbrž ni izvedela nič novega, je pa gostiteljem postregla z množico podatkov v zvezi z obravnavanim projektom. V kateri fazi načrtovanja je kateri del, koliko bo kaj stalo, tudi dolžine posameznih odsekov so ji natanko znane pa tudi zgodovino načrtovanja in pridobivanja dovoljenj za gradnjo očitno dobro pozna, zato je gostiteljem in predvsem Darsu, ki se že leta neuspešno trudi dobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje za novomeški krak z mostom v Mačkovcu, vrnila žogico. Če bi upoštevali vsa pravila in bi bilo s papirji, na podlagi katerih so dobili pozneje razveljavljeno gradbeno dovoljenje, vse v redu, se danes v zvezi z njim ne bi vlačili po sodiščih, ampak bi se gradnja verjetno že bližala koncu.

A težko je bilo ne začutiti, da je bilo povabilo na Otočec bolj kot Hanu in Bratuškovi namenjeno pravosodni ministrici Andreji Katič. Obravnava tožbe Civilne iniciative 3. razvojna os – jug na izdano gradbeno dovoljenje za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi se trinajst mesecev po vložitvi na upravno sodišče tam še ni začela. Čaka, da bo prišla na vrsto. Je v čakalni vrsti, tako kot smo v čakalnih vrstah za obravnavo pri specialistu državljani z zdravstvenimi težavami. Tako pomembna zadeva, toliko denarja, evropskega denarja, je v igri, na sodišču pa se obnašajo, kot da se dva soseda tožarita okoli desetih metrov meje v gozdu sredi Kočevskega roga!

Ministrici je bilo kristalno jasno, kam pes taco moli. Od nje so hoteli, skoraj zahtevali, naj pritisne na sodišče, da bi zadevo vzelo v obravnavo prednostno. Morda tega res ni nihče izrekel dobesedno, ampak to niti ni pomembno. Pa jim je v zelo kratkem govoru dala jasno vedeti, da tega ne more in ne sme storiti, da je sodstvo v Sloveniji neodvisna veja oblasti in nanjo izvršilna oblast, ko je govor o sodnih postopkih, ne more in ne sme vplivati. Če bi pravosodna ministrica izrekla kaj drugega, če bi kar koli v zvezi s tem samo obljubila, kaj šele storila, bi morala tisti trenutek odstopiti ali pa bi jo morali odstaviti. Če smo še pravna država, seveda. Jim je pa povedala tudi, da vlada lahko predlaga spremembe zakonov in za prihodnje podobne primere zagotovi prednostno obravnavo pomembnih infrastrukturnih projektov, financiranih iz evropskih skladov. To bi šlo. A za primer, o katerem so se pogovarjali, to ne bo veljalo. In še to jim je povedala, da naj v prihodnje spoštujejo pravila in zakone, pa se jim ne bo treba srečevati na sodiščih. In, ja, povabilo je bilo nespodobno.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj