dolenjska

FOTO: Začenja se vstaja JV Slovenije, dovolj je praznih obljub!

19.9.2024 | 14:50 | Besedilo in foto: L. Markelj

Škocjan - Pred novim škocjanskim kulturnim hramom je bilo danes dopoldne živahno. Zbralo se je okrog 150 občanov iz sedmih civilnih iniciativ, ki sestavljajo združeno CI za reševanje romske problematike, da bi mirno, s transparenti in javno izkazali nestrinjanje oz. protest proti aktualni Vladi RS, ki se po njihovo ne loteva pravilno reševanja romske problematike v JV Sloveniji.

Reševalce romske problematike iz Ljubljane so v Škocjanu pričakali protestniki, okrog 150 jih je bilo.

Ta je vse bolj pereča, o tem pričajo že skorajda vsakodnevni različni incidenti iz novomeške, škocjanske, šentjernejske, krške, kočevske, ribniške, semiške in drugih občin, kjer živijo Romi.

Protest ni bil slučajen, saj so protestniki z njim pričakali Medresorsko vladno komisijo za urejanje položaja Romov z državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve Helgo Dobrin na čelu.

Helga Dobrin je v Škocjanu prisluhnila Silvu Mesojedcu.

S transparenti pričakali reševalce romske problematike iz Ljubljane

Gostje so imeli kaj slišati in videti, saj so bili napisi na transparentih zelo zgovorni: Dovolj imamo podpiranja neodgovornega načina življenja; Postajamo država lenuhov in kriminalcev; Stop črnim gradnjam in onesnaževanju našega okolja in zraka; Odvzem socialne pomoči ponavljajočim kršiteljem; Omejitev otroškega dodatka za največ dva otroka, itd.

Zakaj so se občani JV Slovenije odločili za protestni shod in zakaj napovedujejo vstajo JV Slovenije?

Silvo Mesojedec

»Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji je dosegla najnižji nivo v samostojni Sloveniji. Vsi pozivi obupanega prebivalstva politiki, ki sprejema zakonodajo in ukrepe za reševanje težav, ne zaležejo nič. Združena civilna iniciativa je poslala dopis predsedniku vlade z zahtevo, da se nas aktivno vključi v pripravo ukrepov za reševanje romske problematike. Žal mu do danes ni bilo vredno odgovoriti nanj,« pravi Silvo Mesojedec, ki je v imenu združenih civilnih iniciativ povedal, da v Škocjanu niti ne gre za protest, ampak zgolj napoved njihovih aktivnosti za dosego končnega cilja, »to je normalizacija stanja v jugovzhodni Sloveniji v korist izboljšanja odnosov med romskim in večinskim prebivalstvom, ki je v tem trenutku na alarmantnem nivoju.«

Najnižja točka odnosov

»Smo na najnižji točki medsebojnih odnosov in do sedaj nobena vlada ni ničesar naredila na tem področju. Sedanja vlada pa je celo še zavrnila predloge 11 županov, ki bi morebiti vsaj delno pričeli reševati situacijo. Kljub temu, da je obljubila svoje zakone, tega ni storila. Organizacija civilnih iniciativ je zgolj posledica nedelovanja politike na tem področju, JV Sloveniji je dovolj vseh težav, ljudstvo mora očitno s protesti prisiliti vlado, da prične ukrepati,« je dejal Mesojedec.

Občane je strah groženj Romov

Matjaž Strojin (drugi z leve)

Da je to nujno, meni tudi Matjaž Strojin iz Mihovice v šentjernejski občini, ki živi neposredno z Romi in še kako dobro pozna probleme.

»Razkorak med večinskim in romskim prebivalstvom se res povečuje zaradi napačnega sistemskega reševanja romske problematike. Nestimulativna je socialna politika, da bi romski otroci končali osnovno šolo in si našli kako zaposlitev, vse temelji na tem – več otrok, več prihodkov. Temu je treba narediti konec. Policija še nekako opravlja svoje delo, pri sodstvu pa se zadeve ustavijo,« je povedal Strojin in poudaril, da je civilno prebivalstvo strah prijavljati kriminalna dejanja in incidente z Romi, »ker običajno s strani države niso zaščiteni, in potem Romi pridejo in grozijo tako s smrtjo kot s požigom hiš itd.«

Podobno je dejal tudi predstavnik CI iz Kočevja, ki prav zato ni želel povedati svojega imena in priimka. V kočevski občini menda živi med 800 in tisoč Romov, problemi so vse pogostejši in vse večji, občane je strah in sploh si ne upajo prijavljati primerov.

Je pa Kočevec pohvalil delo policije, »ki se pravzaprav edina še trudi na terenu in morda je trenutno stanje vsaj malce boljše. A to ne pomeni, da problemov ni. Pozna se večja prisotnost policije, a to je obliž na rano, ne prava rešitev. Policija ne bo rešila teh situacij, treba se jih je lotili celostno, predelati vso zakonodajo in jo dosledno izvajati. Žal so razen policije vsi ostali organi odpovedali.«

Med protestniki je bilo slišati, da jih je strah ob novicah, da kader zapušča policijo, kdo jih bo potem sploh še zaščitil pred Romi?

Aleš Ucman, škocjanski občinski svetnik in poveljnik PGD Škocjan, je ravno tako potrdil, da se vsakodnevno srečujejo z romsko problematiko.

Aleš Ucman

"Z Romi odraščamo že desetletja. Moji sošolci Romi so danes eni od najbolj problematičnih, čeprav so bili v OŠ dokaj dobri in smo bili prijatelji. A poti so se razšle. Zakaj? To je vprašanje," pravi in meni, da bi jim sistem moral začrtati pot, kot jo imajo ostali - čim boljša izobrazba za dobro  delo, da se lahko preživiš. A ta sistem ni dober in potrebne so zakonodajne spremembe," je prepričan in omeni problem dvojnih meril, čeprav je zakonodaja enaka za vse.

Ucman omeni tudi probleme, ki jih imajo škocjanski gasilci s pogostim posredovanjem v romskem naselju v Dobruški vasi, kjer pogosto gori in se kaj dogaja, in morajo na intervencije sredi noči. Težko je že prepričati gasilce, da bi tja sploh odšli, saj se spravljajo v nevarnost.

Sestankovanje za zaprtimi vrati

Sestankovali so za zaprtimi vrati.

Medresorska vladna komisija je najprej dobro uro sestankovala za zaprtimi vrati, nato pa so se ji pridružili škocjanski občinski svetniki z županom Jožetom Kaplerjem ter člani občinske komisije za romsko problematiko. Tudi takrat sedma sila ni smela biti v dvorani, po koncu so podali izjave za javnost. O rešitvah, ki so jih morda našli, bomo poročali.

Sicer pa je Silvo Mesojedec v imenu združene CI dejal, da če vlada ne bo našla konkretnih rešitev, napovedujejo vstajo jugovzhodne Slovenije po različnih občinah in tudi v Ljubljani, že naslednji teden menda v Šentjerneju.

‹ nazaj