dolenjska

Komentar: Maslo ali topovi, otroci ali asfalt

21.7.2024 | 15:00 | Igor Vidmar

Novomeški občinski svetnik Uroš Lubej se je za zadnjo predpočitniško sejo novomeškega občinskega sveta, ki je tokrat med drugim odločal o višjih cenah novomeških vrtcev, temeljito pripravil. S svojimi novinarskimi izkušnjami je analiziral, kako se s tem spopadajo v Novemu mestu primerljivih občinah, in ugotovil, da je novomeška občina, kar se tiče pomoči staršem pri plačevanju otroškega varstva, tam nekje v povprečju. Na osnovi ugotovitev svoje analize je predlagal iskanje možnosti za dodatno razbremenitev staršev. V glasovanju je bil prekratek za en sam glas.

Fotografija je ilustrativna (Foto: I. V.)

Župan Gregor Macedoni je v odzivu na Lubejevo analizo in predlog obžaloval, da na seji ni bilo svetnika njegove svetniške skupine dr. Janeza Povha, matematika, in izrazil upanje, da bo Lubej, ki po županovem mnenju ni ravno matematični strokovnjak, prisluhnil nekaj številkam, ki jih bo predstavil. In jih je predstavil.

Pa vendar pri vprašanju, koliko več bodo starši v prihodnje plačevali za varstvo svojih otrok v javnih vrtcih, ne gre le za številke in matematiko. Gre za marsikaj več. Vprašanje je bližje Lubejevemu strokovnemu področju, filozofiji. Gre tako rekoč za etično vprašanje, etika pa je po definiciji nekaterih filozofov filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega.

Seveda tako hudo, da bi šlo pri odločitvi župana in odločanju občinskega sveta o za dobre štiri odstotke dražjem vrtcu za vprašanje dobrega in zlega, to ni. Podražitev je upravičena. To potrjujejo številke. Stroške dela in stroške prehrane, ki so se (spet) zvišali, je treba pokriti. Ljudi, ki varujejo in vzgajajo otroke v času, ko njihovi starši delajo, je treba pošteno in dobro plačati. Le tako lahko pričakujemo, da bodo še naprej pripravljeni opravljati svoje pomembno poslanstvo in službe v vrtcu ne bodo zamenjali za bolje plačane v nekem drugem poklicu. Tudi kakovostna hrana, po možnosti celo ekološko pridelana na njivi, ki ni na drugem koncu sveta, je zelo pomembna za zdrav razvoj naših malčkov, in ne smemo si privoščiti, da bi jo morali zamenjati s cenejšimi in z manj kakovostnimi nadomestki.

Torej gre pri zvišanju cene vrtca za zelo pomembna vprašanja. Dilema je le, ali naj gre podražitev le sorazmerno na račun obojih, torej staršev in občine, ki na temelju zakonodaje in preteklih odločitev občinskega sveta plačuje precejšen del stroškov otroškega varstva in predšolske vzgoje, ali pa naj politika vnovič prepozna pomembnost področja za širšo družbo in odloči, da večji del bremena podražitve naloži na pleča lokalne skupnosti.

Vprašanje ni preprosto. Gre za filozofsko dilemo odločanja po principu maslo ali topovi. Odgovor je odvisen od razmer, v katerih živimo. Goebbels, vladni minister za propagando nacistične Nemčije, je ob neki priložnosti izjavil: »V sili lahko shajamo brez masla, nikakor pa brez topov,« in tako postal avtor te pogosto uporabljene krilatice, ki jo običajno uporabljamo v prenesenem pomenu.

Občinski proračun ni čigumi, ni neskončna in raztegljiva kategorija, je bolj konstanta. Če daš v okviru proračuna nekomu več, moraš nekomu drugemu toliko vzeti. Če bi občina namenila na primer pol milijona več vrtcem, bi zaradi take odločitve lahko zgradila za toliko in toliko metrov manj neke ceste v neki vasi pod Gorjanci ali pa bi zgradila cesto brez pločnika, kolesarske steze in javne razsvetljave. Seveda vse skupaj ni tako preprosto, a za tak princip gre. Potrebujemo pa oboje, kakovostne vrtce pa tudi dobre ceste s pločniki in z razsvetljavo, po katerih bodo otroci, ko bodo malo starejši, pozimi, ko je še tema, varno hodili v šolo.

Novomeški občinski svet je tokrat odločil, da je bilo olajšav, ki so jih bili pri plačevanju varstva in vzgoje svojih predšolskih otrok deležni starši v preteklosti, dovolj. Ampak te olajšave niso same sebi namen. Cena varstva otrok je lahko pomemben faktor odločitve, kje bo kdo živel, kar ima pomemben vpliv tudi na gospodarsko konkurenčnost nekega okolja. Majhne otroke, ki hodijo še v vrtec, imajo mlade družine, ki se poleg tega navadno ukvarjajo tudi z vprašanjem ustreznega prebivališča, kar zna biti tudi precej drago, ob tem, da so v tem trenutku starši tudi na začetku karierne poti. To je obdobje velikih življenjskih odločitev.

Cena vrtcev je tako tudi eden izmed elementov, ki določajo kakovost prebivanja v nekem okolju. Brezplačno šolstvo (vsaj uradno) Slovenijo dobro definira kot socialno državo, kar je zapisano tudi v ustavi. Zakaj ne bi imeli poleg brezplačnega šolstva tudi brezplačno predšolsko varstvo? To bi bilo ustavno. Slovenija ni revna država in bi si kaj takega lahko privoščila. Namesto nečesa drugega, pač. Ampak to ni več vprašanje za novomeški občinski svet.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

‹ nazaj