Arhiv naročnika

Kateri so trenutno največji izzivi, s katerimi se spoprijema občina Semič?
Največji izziv, ki se vleče že četrto leto in nanj občina nima neposrednega vpliva, je sprejetje sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN). Javnost je predlagala 120 pobud, ki jih nosilci urejanja prostora presojajo nedopustno dolgo. Pobude so vezane na gradnje mladih družin, podjetnikov, in ne nazadnje, tudi občina sama je vložila pobudo za razširitev industrijske cone PSC Vrtača, saj so v sedanjem obsegu že skoraj vsa zemljišča zasedena. Pridobili smo vsa mnenja nosilcev urejanja prostora, razen mnenja ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Že avgusta 2025 smo prosili za prednostno obravnavo, odgovora še nismo prejeli, prav tako ne mnenja. Od tega so v veliki meri odvisne prihodnje možnosti razvoja v semiškem prostoru.

Semič ima bogato naravno in kulturno dediščino. Kakšna je strategija občine za razvoj turizma?
Strategija turizma do leta 2030 temelji na treh ključnih območjih: smučišču Gače, središču Semiča in reki Krupi. Gače poleg zimskih športov ponujajo možnosti za pohodništvo, kolesarjenje in pustolovske izkušnje, s čimer postajajo pomembno izhodišče aktivnega turizma v Beli krajini. Semič je informacijsko, kulturno in družabno središče občine. Kulturni center z novim Semiškim parkom in krožno pešpotjo Pot kulture kraja ter novima turističnima proizvodoma Od kapljice vode do … in Okusi iz semiških hiš ponuja edinstvene interpretacijske točke, kulturna in kulinarična doživetja ter vabi obiskovalce k raziskovanju bližnje in širše okolice destinacije Bela krajina. Reka Krupa z izvirom pa je eden najlepših naravnih simbolov Semiča. Z urejenimi dostopi, vsebinami in vodenimi ogledi ga želimo približati obiskovalcem, hkrati pa varovati njegovo izjemno naravno vrednost.

Gospodarstvo, podjetništvo in obrt so z gradnjo obrtne cone Vrtača dobili veter v jadra. Ali je načrtovana širitev te gospodarske cone?
V Proizvodno-servisni coni Vrtača (PSC Vrtača), ki se je začela graditi v letih 1998–1999, danes aktivno deluje 15 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 389 delavcev. Obsega 19,47 hektarja zemljišč, od tega je skoraj 15,35 hektarja že komunalno opremljenih. Trenutno pridobivamo še zadnja zemljišča, ki so namenjena za gospodarstvo, in računamo, da jih bomo najkasneje v začetku prihodnjega leta prodali zainteresiranim podjetnikom. S tem se razpoložljivost obstoječih površin v naši industrijski coni zaključuje, zato željno pričakujemo sprejet dopolnjen OPN in z njim ugodno mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Močno upamo, da nam bo dana možnost njene ponovne širitve za dodatnih 10 hektarjev površin. Ne predstavljamo si namreč, da bi nam država odrekla širitev industrijske cone in s tem razvoj gospodarstva in novih delovnih mest.

Ste občina, ki zelo skrbi za medgeneracijski preplet – mlade vključujete v družbeno življenje in skrbite za kakovost življenja starejših občanov. Kakšni so odzivi?
Mladi delujejo v okviru Odbora za mlade kot posvetovalnega telesa županje. S svojimi pobudami in predlogi soustvarjajo razvojne usmeritve za zadovoljevanje svojih potreb in interesov. Ponosni smo, da smo uspešno obnovili certifikat mladim prijazna občina do leta 2030, kar potrjuje našo zavezanost ustvarjanju spodbudnega okolja za mlade. Letos bomo že drugič pripravili novo strategijo za mlade, tokrat do leta 2030.
Med ključne ukrepe skrbi za starejše sodijo izvajanje socialnovarstvene storitve pomoči na domu, sofinanciranje institucionalnega varstva in sofinanciranje izvajanja dolgotrajne oskrbe. Hvaležni smo Društvu upokojencev Semič, ki v skupnem projektu Moj šofer starejšim občanom omogoča brezplačne prevoze do zdravstvenih in drugih storitev, s čimer bistveno prispeva k njihovi mobilnosti in samostojnosti.

Kakšen pomen pripisujete gasilstvu, kulturi in športu v občini in kako jih podpirate?
Področje gasilstva je podkrepljeno z novo strategijo razvoja do leta 2029. Sodelovanje z devetimi prostovoljnimi gasilskimi društvi in Gasilsko zvezo Semič, v katero so povezana, je na visoki in profesionalni ravni. Zavedamo se, da bi bila brez predanih gasilk in gasilcev naša požarna in tudi siceršnja varnost zelo negotova. Ker je njihovo delo zgolj prostovoljno, je naloga skupnosti, da jim omogoči najboljšo opremo in izobraževanja, s katerimi bodo lahko najprej zaščitili svoje zdravje in življenje, da bodo lahko na razpolago vsem nam.
Z razpisi za sofinanciranje športnih vsebin podpiramo domača društva in spodbujamo aktiven življenjski slog, zlasti pri mladih. Zato postopno urejamo Športni park v Semiču, v katerem so občanom že na voljo kolopark, dve igrišči za odbojko na mivki in travnato nogometno igrišče. Kmalu se jim bo pridružila še plezalna stena. Redno vlagamo v nadgradnjo in vzdrževanje drugih enajstih igrišč in športnih površin po občini, da bodo varne, urejene in dostopne vsem.
Kulturni center Semič je postal središče kulturnega dogajanja ne le za našo občino, temveč za celotno Belo krajino. Dogajanje za vse generacije se letos prenaša tudi v Semiški park, kjer se na enem kraju prepletajo kultura (naravni amfiteater, naravna in kulturna dediščina), šport (športne naprave, trimsteza, sankališče, otroška igrala) in turizem (Pot kulture kraja in turistična proizvoda Od kapljice vode do … in Okusi iz semiških hiš). Delo kulturnih društev podpiramo z vsakoletnim javnim razpisom.

Kje vidite občino Semič čez deset let?
Nedavno smo v Semiču gostili 32. Forum odličnosti in mojstrstva. Če velja, da je odlična občina, podprta z vrednotami spoštovanja, sočutja in srčnosti, kraj, kjer ljudje ne živijo drug mimo drugega, ampak drug z drugim, kjer si še rečemo dobro jutro in kjer otroci poznajo sosede, potem si želim, da bo čez 10 let naša občina še vedno tak kraj. Da tu posameznik ne bo le uporabnik storitev, temveč soustvarjalec in da mu bo tu lepo živeti. Verjamem v tak Semič.

Teče že vaš četrti županski mandat. Kaj vas osebno najbolj motivira pri delu županje?
Iskrena, pozitivna sporočila občank in občanov ali zgolj obiskovalcev pobožajo dušo in ti dajo novih moči, da vztrajaš, da si rečeš, da je vredno. Eno takih sporočil je k nam prispelo te dni in pravi takole: »Včeraj sem bila na popoldanskem izletu v Semiču in vas moram pohvaliti, da ste zelo lepo uredili vaše središče. Po mojem mnenju imate eno najlepših središč v JV Sloveniji, če ne še širše v Sloveniji. Se vidi, kje občinske strokovne službe živijo z občani. Čestitam!«

Ste med prvimi občinami v regiji, ki so z uvedbo participativnega proračuna dale možnost občanom, da neposredno sodelujejo pri odločanju o porabi dela občinskega denarja. So izkušnje za zdaj pozitivne?
Z uvedbo participativnega proračuna Moj predlog za moj kraj smo želeli ljudi spodbuditi k povezovanju in aktivni vlogi pri sooblikovanju proračuna občine. Izvedli smo ga dvakrat, in sicer v letu 2020 za izvedbo v letih 2021 in 2022 ter v letu 2023 za izvedbo v letih 2024, 2025 in 2026. Skupno je bilo tako iz tega izvedenih že 31 projektov, pet pa jih bo izpeljanih v letu 2026. To so predlogi, ki velikokrat ne stanejo veliko, imajo pa precejšen pomen za prebivalce in njihovo dobro počutje v svojem okolju (npr. otroška igrala, posodobitve športnih igrišč, urejene rekreacijske poti, vaški objekti). Pomemben je sam proces, saj se tako občanke in občani povezujejo med seboj in z občino. S tem dobimo boljši vpogled v potrebe občanov in hkrati poskrbimo za vsa območja v občini, saj imajo prav vsi možnost podati predloge za izboljšave v svojem okolju.

Kako ocenjujete sodelovanje občine Semič z drugimi občinami v Beli krajini? Kaj vas najbolj povezuje in kje bi bilo sodelovanje lahko boljše?
Belokranjske občine lepo sodelujemo. Srečujemo se na rednih obdobnih sestankih, na katerih so na dnevnem redu projekti in tematike, ki so pomembni za celotno Belo krajino. Eden takih je potreba po dodatnih prostorih v OŠ Milke Šobar Nataše, v kateri se šolajo otroci s prilagojenim programom iz vseh treh belokranjskih občin in teh je žal iz leta v leto več. Vsako srečanje se izvede v drugi občini, kar pomeni, da smo tudi pri tem povsem uravnoteženi ne glede na velikost občine. Skupne naloge finančno pokrivamo po ključu 3 : 2 : 1, kot je razmerje glede na število prebivalcev.

Katere projekte bi želeli uresničiti, pa za zdaj še nimate zagotovljenih sredstev?
Že prihodnje leto želimo dokončati obnovo lokalne ceste od Krvavčjega Vrha do občinske meje z občino Metlika in v Kulturnem centru Semič pri Semiškem parku urediti lokal za druženje. Športni park v Semiču bi radi obogatili s sodobno plezalno steno. V prihodnje nas čaka gradnja kar nekaj kanalizacij in čistilnih naprav, takoj po uveljavitvi sprememb občinskega prostorskega načrta pa razširitev industrijske cone. Če bomo uspešni na razpisu, bomo že v letu 2028 začeli prvo fazo prizidave k Osnovni šoli Semič. Prostor, v katerem vadi naša številna godba na pihala, poka po šivih, zato so velika pričakovanja, da jim omogočimo večje in ustreznejše prostore. Po vaseh občanke in občani čakajo na obnove več let starih asfaltnih prevlek, na nove pločnike in javno razsvetljavo, avtobusna postajališča. Tudi na stanovanjskem področju je veliko izzivov. Projektov nam torej ne manjka in verjamemo, da nam jih bo postopoma, v svojem ritmu in v skladu z zmožnostmi, uspelo uresničiti.

Kako bi ocenili delo občinskega sveta in svoje sodelovanje z njim?
Če primerjam delo v občinskem svetu s prvim mandatom v letih 2010–2014 in z vsemi naslednjimi, opažam, da je bilo na začetku veliko političnega poigravanja in kazanja pomembnosti. Z zadnjimi sklici mladi svetnice in svetniki tega več ne počnejo. Menim, da ni zato delo občine v ničemer na slabšem, ker predloge, ki so dobri, podprejo največkrat soglasno. Zdaj se čuti, da je prevladalo spoznanje, da je po volitvah treba stopiti skupaj in delati v dobrobit naših občank in občanov, ne pa nagajati zato, ker lahko. Potem preglasovanje ni potrebno. Lahko sklenem, da se delo v primerjavi z mojim prvim mandatom, ko je bila večina svetnikov še »starega kova«, zelo razlikuje. Takrat je šlo veliko naše energije v prazno, danes pa jo usmerjamo v konstruktivno delo. Vodenje takratnih sej je bilo izjemno stresno, danes pa se znamo tudi nasmejati in zahvaliti.

Večkrat ste omenili, da je občina komunalno in infrastrukturno zelo dobro opremljena, šibka točka pa je za zdaj kanalizacijsko omrežje. Kako se boste lotili teh rešitev?
Občina je že vse od začetka svoje samostojne poti veliko vlagala v razvoj infrastrukture, predvsem v gradnjo vodovodov in cest. Tako je naša preskrba s tekočo pitno vodo danes, po 30 letih nenehnih vlaganj, kar 99-odstotna. Tudi naša cestna infrastruktura ni med najslabšimi, ker vsako leto temu področju namenjamo znatna sredstva. Drugače pa je pri preskrbi z javno kanalizacijo, saj je nanjo priključenih le okoli 36 odstotkov prebivalcev. V preteklosti, ko so bila sredstva za kanalizacijo še na razpolago, smo izkoristili prav vse mogoče vire. Žal so zadnja leta pomoči Evrope namenjene le sistemom nad 1.000 populacijskih enot, čeprav so v slovenskih občinah velike potrebe za manjše sisteme, za katere pa trenutno ni primernih sredstev. Razpršena poselitev povzroča visoke naložbene stroške, ki jih brez spodbud ne moremo izpeljati. Upam lahko le, da bo na ravni odločevalcev prevladalo razumevanje za naše konkretne potrebe na tem področju in bomo potem hitreje izpeljali že pripravljene projekte v Moverni vasi, na Krupi, v Sadinji vasi in na Osojniku. Naj povem, da povsod, kjer javna kanalizacija ni predvidena, s subvencijami iz občinskega proračuna spodbujamo gospodinjstva k namestitvi malih komunalnih čistilnih naprav.

Najpomembnejši projekti zadnjega mandata

Uroš Novina

Obnova ceste, gradnja pločnika, avtobusnih postajališč in javne razsvetljave v naselju Podreber. Skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo smo celovito obnovili in razširili 1.050 m cestišča skozi vas Podreber in vse do odcepa za Oskoršnico, sočasno pa zgradili še 860 m pločnika, cestno razsvetljavo in postavili dve avtobusni postajališči z nadstrešnicama. Zdaj je vas Podreber lepa vpadnica v občinsko središče. Projekt je doprinesel tudi k varnosti pešcev in hkrati omogočil nemoteno pešpot vse do Semiča.

Obnova pločnika na Vajdovi ulici. Zaradi starosti in dotrajanosti je bilo popolnoma prenovljenih 985 m pločnika, zamenjane so bile tudi svetilke cestne razsvetljave. Hkrati je v Kašči, na kraju, kjer je nekoč že bil, ponovno vzpostavljen prehod za pešce z vsemi ureditvami po zahtevah Direkcije RS za infrastrukturo.

Uroš Novina

Središče za šport in druženje Osojnik. Prostor sredi vasi Osojnik skupnosti ponuja manjše igrišče za odbojko in košarko s tribunami, razsvetljavo in nekaj parkirnih mest. Duša središča je večnamenski spremljevalni objekt kot stičišče generacij, smeha, lepih odnosov, srčnih dogodkov in pripadnosti skupnosti.

Uroš Novina

Vaška objekta na igrišču Oskoršnica in na Vinjem Vrhu. Oba objekta sta bila predlagana v projektu participativnega proračuna Moj predlog za moj kraj. Prvi je zidane izvedbe, drugi pa lesen. Pomembno je, da sta prijetna prostora za druženje in povezovanje tamkajšnjih generacij občank in občanov.

Uroš Novina

Športni park Semič. Igrišču za odbojko na mivki se je pridružil kolopark, ki se razprostira na površini 650 kvadratnih metrov. Gradnjo je sofinancirala Fundacija za šport. Tu svoje kolesarske spretnosti, tudi ob nočni osvetlitvi, preizkušajo različne generacije. Ob prijetni urbani opremi je dana možnost druženja in uživanja v naravi. Nočno osvetlitev ima tudi sosednje travnato igrišče, na katerem vadijo naši nogometni nadobudneži. Ob igrišču sta postavljena dva zabojnika s prostori za garderobe in sanitarije, kar je skupaj z osvetlitvijo izjemno izboljšalo razmere za vadbo.

Uroš Novina

Industrijska cona PSC Vrtača. Z novo širitvijo smo dosegli, da bo v prihodnjih letih v njej na razpolago več novih delovnih mest. V zadnjem mandatu smo pridobili dobrih 52.000 kvadratnih metrov novih zemljišč, zainteresiranim podjetnikom smo lahko v odkup ponudili kar 15 gradbenih zemljišč, ki so v večini že pozidana oziroma so v postopkih gradnje novih objektov. S sredstvi ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj smo uredili potrebno spremljevalno komunalno infrastrukturo.

Kanalizacija Vavpča vas in Trata, z obnovo cest, vodovoda in ureditvijo JR. Naložba v gradnjo kanalizacije je bila sofinancirana iz sredstev EU, Načrta za okrevanje in odpornost, sočasno pa je bilo na celotni trasi kanalizacije obnovljeno in na novo asfaltirano cestišče, obnovljen vodovod s hišnimi priključki in postavljena javna razsvetljava.

Uroš Novina

Preplastitev ceste v naseljih Vrčice, Blatnik in Vinji Vrh ter asfaltna in druga posodobitev več odcepov javnih poti po občini – v zadnjem mandatu v skupni dolžini 5.850 m.

Uroš Novina

Ureditev Semiškega parka pri Kulturnem centru Semič z garažo za shranjevanje, sončna elektrarna. Park smo uredili s sredstvi EU, Načrta za okrevanje in odpornost, projekt je bil za sofinanciranje uvrščen tudi v Dogovor za razvoj regij JV Slovenije. Semiški park vabi domačine in druge obiskovalce, da ga obiščejo, se seznanijo z naravnimi posebnostmi Semiča in Bele krajine, spoznajo kulturo kraja iz običajev, zgodovine in kulturne dediščine, se rekreirajo ali zgolj uživajo v opazovanju okolice. Tu bodo otroci nabirali lepe spomine, mladi našli nov navdih, starejši pa počitek, sprostitev in druženje z vrstniki. S sredstvi ministrstva za okolje, podnebje in energijo, Next GenerationEU, smo na streho Kulturnega centra Semič postavili sončno elektrarno z močjo 35,2 kW.

Uroš Novina

Otroška igrala v vaškem središču Osojnik in pri gasilskem domu v Gorenjcih. Obe naložbi so predlagali občanke in občani v projektu participativnega proračuna Moj predlog za moj kraj. Sta lep primer, kako se skupnost lahko poveže za izboljšanje življenja v svojem kraju.

Uroš Novina

Gradnja avtobusnih postajališč na Lipovcu in Starihovem Vrhu. V sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo sta bili na državni cesti Ručetna vas–Semič zgrajeni novi obojestranski avtobusni postajališči, urejena dostopa na lokalna priključka in preplaščena cesta od Lipovca do Ručetne vasi. Preplaščen je tudi odsek te ceste v nadaljevanju, in sicer od Semiča do industrijske cone PSC Vrtača.

Uroš Novina

Celovita obnova župnijske cerkve sv. Štefana in njena posvetitev. Če govorimo o dejanju, ki je izjemno povezalo skupnost, je to gotovo večletna celovita obnova župnijske cerkve sv. Štefana. Kadar prihajamo v Semič iz katere koli smeri, nas v sredini prijazno pozdravi cerkev in brez nje si Semiča ne znamo predstavljati. Leta 2022 smo jo po 200 letih ponovno posvetili.

Arhiv naročnika

Nakup GVC-3 za PGD Semič. Vozilo bo služilo celotni Gasilski zvezi Semič za večjo požarno varnost.

Pridobitev priznanj in nazivov: priznanje za najlepše trško središče med manjšimi občinami (2019), priznanje za turistom najprijaznejšo občino v Sloveniji (2019), certifikat mladim prijazna občina (2021 in znova 2025) in naziv branju prijazna občina (2024). Skupaj z drugima belokranjskima občinama smo vključeni v Zeleno shemo slovenskega turizma, ki nam je za obdobje 2023–2026 podelila znak Slovenia Green Bronze. Bogata zgodovina in kulturna dediščina občine Semič sta pripomogli, da smo bili letos vključeni v Združenje zgodovinskih mest Slovenije in postali njegova 23. članica.

Naročnika oglasnega sporočila je Občina Semič