M. G.

Ob tem so predstavili ključne mejnike delovanja, dosežke in načrte za prihodnost.

Zadruga, ki je bila ustanovljena 8. maja 1945, se ponaša z dolgo tradicijo povezovanja belokranjskih kmetov in je skozi desetletja rasla, se modernizirala in danes velja za pomemben gospodarski steber Bele krajine.

Direktorica Tatjana Malešič je v slavnostnem nagovoru poudarila, da so iz majhne povojne zadruge, ki je združevala kmete v težkih časih, zrasli v sodobno podjetje, ki pomembno sooblikuje slovenski trg preskrbe in prehrane.

»Naša konkurenčna prednost je v lastni proizvodnji, lastni distribuciji in neposrednem stiku s kupci. Z več kot 230 zaposlenimi, 200 člani, tisoč dobavitelji in pet tisoč kupci ustvarjamo več kot 72 milijonov evrov prihodkov,« je povedala in dodala, da zadruga temelji na štirih glavnih programih – vinu, mesu, trgovini in gastronomiji, kar jo uvršča med najuspešnejše zadruge v Sloveniji.

Preberite še

· Zdravje

Kdaj je kašelj znak za alarm?

Program vina nadaljuje dolgo tradicijo belokranjskega vinogradništva, a s sodobnim pristopom, novimi stili vin, prenovljeno blagovno znamko in digitalizacijo procesov. Program mesa temelji na kakovosti in lokalnem poreklu, v trgovini pa zadruga ostaja zavezana podeželju, saj razvija prodajne centre, ki povezujejo lokalno skupnost. Program gastro pa je postal pomemben partner gostinskih obratov po vsej Sloveniji.

»Naša naloga je jasna – ostati zvesti koreninam, a hkrati misliti sodobno,« je poudarila direktorica Malešič.

M. G.

Na slovesnosti so spregovorili tudi nekateri zaposleni, ki so v zadrugi preživeli več desetletij. V svojih pripovedih so se spomnili začetkov, ko je bilo delo težko, pogoji skromni, a vzdušje kolektivno in povezovalno. Poudarili so, da je bil uspeh vedno rezultat trdega dela, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja.

»Najlepši trenutki so bili, ko smo se skupaj veselili dosežen ciljev in zadovoljnih kupcv,« je dejal Dušan Štricelj, vodja obrata mesnine.

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Borut Florijančič je izpostavil, da je KZ Metlika ena redkih zadrug z neprekinjenim delovanjem vse od leta 1945. »Belokranjci so v težkih povojnih letih razumeli, da bodo skupaj močnejši. Danes zadruga ni samo podjetje, temveč skupnost skoraj dvesto kooperantov, vinogradnikov, rejcev, zaposlenih in partnerjev. Je simbol sodelovanja, zaupanja in trajnostnega razvoja,« je poudaril in dodal, da prenovljena vinska klet ni le obnovljena stavba, temveč simbol znanja, tradicije in povezanosti z zemljo.

M. G.

Metliška županja Martina Legan Janžekovič je v svojem govoru poudarila, da je Kmetijska zadruga Metlika neločljiv del identitete mesta.

»S svojimi dejavnostmi prispeva k zaposlovanju, gospodarski stabilnosti regije, ohranjanju kulturne krajine in dvigu slovenske prehranske varnosti. Po svoje je tudi vse bolj valilnica pridnih rok lokalnega okolja. Še kot učenka nižjih razredov osnovne šole sem pomagala pri prenašanju gajbic in drugih opravilih v vinogradu, z leti pa kot dijakinja in študentka – prek vodje vinogradništva v zadrugi – vse bolj spoznavala pridih vinogradniškega ceha,» se spominja in o svojem nekdanjem kolektivu in sedanjim zaposlenim ter kmetom za njihovo predanost še dejala: »Zadruga je nasmeh, ki ga nameniš prijatelju ob kozarcu metliške črnine, je vonj belokranjske pogače in ponos, ko v Ljubljani vidiš steklenico metliškega vina. To je del naše skupne zgodbe.« 

V imenu Ministrstva za kmetijstvo je navzoče nagovorila v.d. generalne direktorice Direktorata za kmetijstvo Simona Vrvec, ki je poudarila, da imajo zadruge v Sloveniji posebno vlogo.

»So hrbtenica slovenskega kmetijstva, saj omogočajo skupen nastop na trgu, dostop do znanja in spodbujajo sodelovanje. Zadružništvo je lahko tudi odgovor na izzive prihodnosti – od podnebnih sprememb do tržnih negotovosti,« je dejala in dodala, da Kmetijska zadruga Metlika s svojim delovanjem dokazuje, kako pomembna je povezanost in zaupanje med ljudmi.

M. G.

Slavnostna prireditev se je sklenila z zahvalo vsem generacijam članov, zaposlenih in vodstev, ki so v minulih osemdesetih letih soustvarjali zgodbo uspešne belokranjske zadruge.

Praznovanje so s pesmijo in glasbo obogatili Tamburaška skupina KUD Dobréč, Vokalna skupina LAN, pevka Tina Pezdirec in otroci iz Vrtca Metlika. Članice Društva kmečkih žena Metlika, ki letos prav tako praznuje 50-letnico delovanja, so s skečem poskrbele za prijeten zaključek večera.

Ob jubileju Kmetijska zadruga ni pozabila niti na skupnost – z dobrodelnimi boni je podprla Vrtec in Osnovno šolo Metlika ter Gasilsko zvezo Metlika.  

Galerija

M. G.