9. december 2023 15:55 RSS facebook
spletno.urednistvo@dolenjskilist.si (07) 39 30 500
20.11.2023 | 09:30
Udeleženci delavnice zmagovalke MasterChef 2023 Zale Pungeršič, od gospodinj do otrok, so z zanimanjem spremljali ves potek priprave, na koncu pa so jed tudi radi okusili.
Bela Cerkev - Leta 2019 je bilo prvič, ta konec tedna pa že četrtič, ko so Članice Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev v Hiši žive dediščine pripravile festival ajdovih jedi.
Ker vedo, kako zdrava je ajda v naši prehrani in da bi bila prav zato lahko še večkrat na naših jedilnikih, se trudijo ljudi k temu spodbuditi z ajdovimi jedmi, ki so postale kar nekako njihov zaščitni znak.
V prvi vrsti je to gotovo vinjevrška pogača, ki jo že leta pečejo po receptu pridne predsednice Betke Verščaj. Glavni sestavini sta ajdova moka in orehi. Prvo so pripravile leta 2008 in z njo so navdušile, tako da vinjevrška pogača ne manjka na nobeni prireditvi v kraju.
Sicer pa se da iz ajde, ki je nekoč veljala za živilo revežev, delavcev in kmetov, danes pa je hrana za ozaveščene ljudi, pripraviti res marsikaj, oz. kot pravi Verščajeva: »Zdaj že vemo, kar dolgo nismo, da se da pri skoraj vseh sladicah belo moko zamenjati z ajdovo moko.«
Okrog dvajset članic Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev je za 4. festival ajdovih jedi pripravilo kar 50 najrazličnejših jedi iz ajde, od slanih do sladkih. Kot pove predsednica društva, so se sodelujoče izkazala z inovativnostjo in vsako leto so na ogled in kasneje pokušino kake nove jedi, ne le tiste, ki so jih pred tremi leti zbrale v knjižici receptov Jedi iz ajde. »Poskusile so in če jim je uspelo, so neko jed pripravile še za razstavo,« pove Verščajeva.
Od ajdovih narastkov do torte
Pripravile so različne ajdove kruhe, zapečeno ajdovo kašo, zelenjavne zrezke z ajdovo kašo, slan ajdov narastek, ajdove krapce s skuto in ajdovo kašo, mesno rolado z ajdovo kašo. Ajdov štrukelj s suhim mesom, ajdov namaz s hrenom, skuto iz ajdove kaše s čičeriko, gobe in ajdovo kašo v solati, pa ajdovo torto s čokoladnim ledom, ajdovo rulado s smetano, ajdovo pito z jabolki, bizeljsko ajdovo potico, ocvirkovo ajdovo potico itd.
Razstava ajdovih jedi je bila prava paša za oči, kasneje pa so uživale tudi brbončice obiskovalcev, saj so ajdove jedi lahko okušali
Silva 11 jedi, Anica 9
Med bolj pridnimi članicami društva sta zagotovo Silva Marzel in Anica Kopina. Silva Marzel je pripravila kar enajst jedi, med drugim tri vrste ajdovega kruha brez dodatka bele moke (s semeni, z ajdovo kašo in z orehi), ajdove miške, kanelone, ajdove palačinke, baklavo z nadevom z orehi, čokolado in ajdovo kašo, ajdovo sacher torto, ajdove mafine … »Moj užitek je peka, če le imam koga, ki potem to okuša,« se nasmeje Silva, ki v glavnem peče iz domače moke iz Košakovega mlina.
Anica Kopina pa je tokrat pripravila devet jedi: kruh, polžek z ajdovo kašo, ajdov kruh z ajdovo kašo in kvasom, piščančje zvitke z ajdovo kašo in peso, nadevana telečja svinjska prsa, ajdove medenjake, ajdovo gibanico in tris zavitkov iz vlečenega ajdovega testa: jabolčni, skutin, borovničev, ter slan pečen ajdov štrukelj z rdečim zeljen in ajdovo kašo. Vedno rada poskuša kaj novega in zagotovo bo tako tudi prihodnje leto, pravi Anica.
Zala Pungeršič jedi iz ajdovega zdroba
V Društvu podeželskih žena in deklet Bela Cerkev so še kako ponosne, da je v njihovih vrstah Zala Pungeršič, zmagovalka MastercChefa Slovenija 2023, ki je pred razstavo povabila v društveno kuhinjo na kulinarično delavnico, in sicer prikaz priprave jedi iz ajdovega zdroba.
Zala je povedala, da ajdo rada uporablja v kulinariki, ker je zdrava. Kupi jo v mlinu Košak, saj prisega na lokalno pridelano hrano. Zdi se ji, da je ajda postala bolj modna in mnogi se je poslužujejo. Sama je odkrila ajdov zdrob – bolj grobo mleta ajda - in ga želi vpeljati na slano varianto, kar je že poskušala tudi v oddaji.
»Hitro je pripravljen, z njim se da dobro delati, ker vse okuse potegne vase. Možne so v slanih in sladkih variacijah. Da pa se jih dobiti tudi iz ješprenja,« je povedala.
Pred gledalci je torej Zala pripravila ajdov zdrob v slani varianti, v kombinaciji z zanimivimi dodatki: rdečo peso, sirčkom, ocvirki…, za piko na i je dodala limonin, sok, muškatni orešček in še kaj. Okuševalci so bili navdušeni. Zala je pripravila tudi ajdove kokice, ki jih je dobro imeti kot hrustljavi element – pripravila jih iz ajdove kaše, seveda na dovolj visoki temperaturi
Zala, ki je po zmagi postala samostojna podjetnica, je povedala, da je trenutno zelo zasedena z raznimi tečaji, delavnicami in drugimi dogodki po vsej Sloveniji, in da je z nekaterimi tekmovalci iz MasterChefa ostala v stiku in z njimi sodeluje, najbolj z Anjo, Nikom in Žigo. Dokončanje študija geografije in sociologije pa bo moralo malo počakati …
Na njivah in na mizah vse več ajde
Da je ajda vsestranska v uporabi zlasti zaradi svojih zdravilnih lastnosti, je na predavanju pred razstavo povedala Cvetka Lavrič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji s KGZS - Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.
V kulinariki uporabljamo ajdovo kašo in ajdovo moko. »Ajda je izredno zdravo živilo, čeprav je žito, je pravzaprav dresnovka. V primerjavi z ostalimi žiti ima veliko kakovostnejše tako beljakovine kot škrob, vsebuje veliko vlaknin, zato je dobra za prebavo, črevesje. Vsebuje tudi veliko antioksidantov, je brezglutensko živilo in zato primerna za bolnike s celiakijo. Ajda niža holesterol in je zato dobrodošla za bolnike z diabetesom. Iz vseh teh razlogov je pomembno, da jo veliko bolj uvrščamo v našo prehrano,« pove Lavričeva.
K sreči je ajda v programih razvoja podeželja za ohranjanje njivskih površin, še zlasti spodbujajo njeno ekološko pridelavo. Vse več kmetov se odloča za setev ajde in opažamo, da je ajda pogosteje na naših jedilnikih, kar je razveseljujoče. Zdrave so zlasti stare tradicionalne jedi, kot so ajdovi žganci, ajdova kaša, pa tudi novejše jedi, npr. za zajtrk kosmiče,« pove. Pohvali inovativnost članic belocerkovškega društva s predsednico Verščajevo, ki jih zna spodbujati in motivirati.
Pester program
Ob razstavi ajdovih jedi je zbranim čestital župan Občine Šmarješke Toplice Marjan Hribar.
Prireditev, ki jo je vodila Cvetka Peterlin, so popestrili nastopi: Godbe na pihala Šmarješke Toplice, ljudskih pevk Rezinice, ki delujejo v okviru Turistično kulturnega društva Trškogorsko srce, pevske skupine Dedki in babice s harmonikarsko spremljavo Klemna Hribarja in Jožeta Gotliba, ter harmonikarja Klemna Hribarja s svojimi učenci. Za smeh so poskrbele osnovnošolke z zanimivim skečem, nastopili so tudi učenci ob hamonikarski in kitarski spremljavi.
Besedilo in foto: L. Markelj