Zimska rez v vinogradu - Skoraj od gorice do gorice drugačna

5.2.2023 | 11:00

Zimska rez v vinogradu - Skoraj od gorice do gorice drugačna

Novo mesto - Zaradi ugodnih vremenskih razmer je veliko vinogradnikov rez vinske trte začelo že decembra in v prvih dneh januarja – Ni enake rešitve za vse – Treba je imeti znanje

Po tradiciji se začnejo prva dela v vinogradu, v katerem je treba najprej obrezati trte, po godu sv. Vincencija, zavetnika vinogradov in vinogradnikov, ki goduje 22. januarja. So pa letos, kot pravi predsednik Zveze društev vinogradnikov Dolenjske Miran Jurak, zaradi ugodnih vremenski razmer nekateri vinogradniki zimsko rez začeli že v prvih dneh letošnjega leta, večji vinogradniki pa tudi že decembra lani.

V jutru na vincencevo se uradno začne nov vegetativni ciklus vinske trte in po stari tradiciji se omenjenega dne v vinogradih začnejo prva zimsko-pomladna opravila, še posebno rez vinske trte. »V številnih društvih to naredijo organizirano. Povabijo strokovnjake Kmetijsko-gozdarskega zavoda Slovenije, ki članom društva podajo strokovne napotke za rez,« pravi Jurak o zimski rezi. Rez trte je sicer eno najpomembnejših opravil v vinogradu, saj se z njo nastavi izhodišče in okvirno že določi končna zgodba vinskega letnika, seveda pod pogojem, da bodo vinogradniki uspešno zatirali bolezni in škodljivce. Prav tako pri tem ne gre pozabiti na vpliv vremena, pri katerem so naravne ujme, kot so pozebe in toča, tiste, ki lahko v vinogradu povzročijo velike škode.

Cilj zimske rezi je uravnavanje pravilnega razmerje med količino, kakovostjo in gospodarnostjo, kako trto pravilno obrezati in jo pripraviti na novo sezono, pa je več načinov. Rez je odvisna od pristopa, razumevanja, tradicije in od želja vinogradnika. Z rezjo se ohranja želeno vzgojno obliko in preprečuje izčrpanje, rez pa pomembno vpliva tudi na kakovost končnega pridelka in ekonomično pridelavo. Kot pravijo strokovnjaki, ni toliko pomembno, ali režemo na šparone – enega ali dva, reznike, kordone ..., pomembneje je, da pravilno ocenimo zmožnosti vsake posamične trte, njen potencial, jo pravilno obremenimo in enakomerno razporedimo rodna očesa, pozneje mladice, ki jih je treba, ko zrastejo do primerne dolžine, z zeleno rezjo nato še opleti oz. odvečne mladice odstraniti.

»Ni enake rešitve za vse. Rez je drugačna glede na dozorelost trte, samega trsa, razlikuje pa se že tudi glede na starost trte. V prvem letu je drugačna, kot je v poznejših letih. Odvisno je od tega, kako je trta dozorela, kako je bila vzgojena, vzdrževana, poškodovana …,« pravi Jurak. Tam, kjer je bila lani ujma s točo, kot je bilo to še posebno na območju mirnskega Debenca, kjer je toča junija lani poškodovala kar od 70 do 80 odstotkov vinogradov, je to opravilo letos še toliko zahtevnejše. »Zato je še pomembnejše prisluhniti nasvetom strokovnjakov, kako obrezati, da trto ohraniš na daljši rok,« pravi. Ker lani ponekod toče ni bilo, tam, kjer je bila, pa je bila prizadetost tudi na majhnih razdaljah zelo različna, je letos tudi zimska rez različna in skoraj od vinske gorice do gorice drugačna.

Kar zadeva trte, se jih lahko reže, tudi ko je mraz, ni pa to, kot pravi Jurak, najprimernejši čas za vinogradnike. Zaradi ugodnih vremenski razmer so zato vinogradniki, ki imajo velike površine vinogradov, zimsko rez začeli že decembra, nekateri pa v začetku januarja. »Vsi je še niso obrezali. So pa trto že obrezali nekateri manjši vinogradniki, nekateri pa jo še bodo,« pravi Jurak in dodaja, da je primeren čas za zimsko rez tudi še za valentinovo.

»Res je, kot pravijo, da s škarjami oz. rezilci že veliko narediš. Je pa zato treba imeti znanje. Zato društva tudi vsako leto pripravijo predavanja strokovnjakov in praktični prikaz rezi trte v enem izmed vinogradov članov društva. Te predstavitve so zelo dobro obiskane,« pravi predsednik dolenjske zveze društev vinogradnikov, ki združuje 32 vinogradniških društev s skupno okoli 4.500 člani, kar predstavlja, kot pravi Jurak, okoli 60 odstotkov vseh vinogradnikov na območjih Dolenjske in Posavja. Izobraževanje članov na področjih vinogradništva in enologije, ki ga članom omogočajo društva vinogradnikov, je po njegovi oceni tudi eden pomembnejših razlogov, da se vinogradniki odločijo za včlanitev v vinogradniško društvo. Drugi razlogi so druženje in spoznavanje drugih vinorodnih dežel pa tudi primerjanje z drugimi vinogradniki in društvena ocenjevanja, ki se ravno zdaj začenjajo in bodo trajala tja do 1. aprila.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.

Mojca Leskovšek Svete

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava