gospodarstvo

Bonita je dobro jabolko in dobra izkušnja

20.10.2022 | 14:15 | M. L.

Vodja projekta Jerneja Jakopič in pobudnik projekta Anton Koršič

Vodja projekta Jerneja Jakopič in pobudnik projekta Anton Koršič

Na včerajšnji predstavitvi zaključka projekta (z leve): Marko Krošelj, Jerneja Jakopič, Andreja Brence, Franci Štampar, Tatjana Buzeti, prodekan Biotehniške fakultete Peter Bončina, Anton Koršič, Janez Pirc, Mauro Favot in Mario Šilec.

Na včerajšnji predstavitvi zaključka projekta (z leve): Marko Krošelj, Jerneja Jakopič, Andreja Brence, Franci Štampar, Tatjana Buzeti, prodekan Biotehniške fakultete Peter Bončina, Anton Koršič, Janez Pirc, Mauro Favot in Mario Šilec.

Franci Štampar (v sredini) je prepričan, da bo ob natančnem delu pridelava bonite dobra, se pravi, da ta sorta jabolk ima prihodnost. (Vse foto: M. L.)

Franci Štampar (v sredini) je prepričan, da bo ob natančnem delu pridelava bonite dobra, se pravi, da ta sorta jabolk ima prihodnost. (Vse foto: M. L.)

Ljubljana - Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani so ob zaključku evropskega sadjarskega projekta »Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji – od pridelave do trženja«. Rezultat projekta je vpeljava nove sorte jabolk blagovne znamke BonitaSi. V projektu, ki je trajal od 2019 do 2022, je sodelovalo več kot 13 slovenskih pridelovalcev jabolk iz celotne Slovenije, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije s svojo terensko svetovalsko službo.

»Slovenski pridelovalci jabolk smo v zadnjih desetletjih doživljali vzpone in predvsem padce. Verjamem, da se prihodnost nahaja v uvajanju novosti in inovacij. Projekt je prinesel konkretne in merljive pozitivne rezultate za nas, kmete. Slovenski pridelovalci jabolk potrebujemo tovrstne razvojne projekte z neposredno uporabno vrednostjo, saj bomo le tako lahko izboljšali stanje v panogi in ponovno vzpostavili samooskrbo Slovenije z jabolki. Projekt BonitaSi je v globalu zadovoljil moja pričakovanja, vendar je nujno, da ga nadaljujemo, glede na to, da je to nova sorta ne samo pri nas, ampak nova sorta tudi v svetu. Pričakujem nadaljevanje tega projekta, kjer bi še dodelali tehnološke zadeve, predvsem pa še ogromno moramo storiti na promociji in posledično seveda na trženju,« je dejal pobudnik projekta Anton Koršič, ustanovitelj zadruge Tibona.

»Projekt je primer dobrega sodelovanja med samimi kmeti, med izobraževalno organizacijo, svetovalno službo in pridelovalci in tudi zunanjimi sodelavci. Tako povezujemo več znanj: nas kot tehnologov, pridelovalcev in tistih, ki tržijo in se ukvarjajo z marketingom. To povezovanje mislim da lahko prinese za bonito zelo dobre rezultate,« je poudarila vodja projekta dr. Jerneja Jakopič, izredna profesorica na Biotehniški fakulteti Ljubljana.

Projekt je pohvalil tudi Mauro Favot iz Italije, predstavnik lastnika licence sorte Bonita. Kot je dejal, je na samem začetku dvomil o resnosti namena, da bi v Sloveniji pridelovali bonito, a je mnenje potem spremenil.

Projekt, ki so ga zdaj zaključili, je bil po nepotrebnem zelo zahteven v administrativnem pogledu, kot je poudaril član projekta Franci Štampar iz Biotehniške fakultete.

Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti je čestitala projektnim partnerjem, češ da so dokazali, da sodelovanje vodi do uspeha. Sodelovanje ter znanje in inovativnost so po njenem ključnega pomena za uspešen razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. »Veseli nas, da se Bonito trenutno prideluje na več kot 20 kmetijah in da se je vzpostavilo skoraj 40 ha novih nasadov s to sorto jabolk, kar bo prispevalo tudi večji samooskrbi z jabolki,« je rekla Tatjana Buzeti, ki je napovedala, da bo ministrstvo tudi v prihodnje podpiralo take dejavnosti, kot je omenjeni projekt.

Kot je dejal direktor KGZS Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenija Janez Pirc, je projekt Bonita eden redkih, ki je nastal na pobudo pridelovalca, se pravi, da je nastal od spodaj navzgor. Taka pobuda in sodelovanje več področij, ki je sledilo, je zelo pomembno in zgledno tudi po mnenju Andreje Brence, kmetijske svetovalke iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, članice projekta. V Sloveniji se na različnih ravneh in med različnimi področji po njenih besedah namreč zelo težko povezujejo.

Ob tem, ko so tako omenjali težave in zadrege na strani pridelave, je Jelica Koršič uperila prst tudi k prodajalcem. »Trgovce je treba naučiti, kako ravnati s sadjem. Pridelovalec jabolka obere, prevaža in shranjuje zelo skrbno, potem pa se dogaja v trgovini, da jabolka stresajo v škatle kot krompir,« je rekla.

Na predstavitvi, ki jo je povezovala Katja Kek, sta svoje izkušnje s pridelavo bonite predstavila tudi član projekta Marko Krošelj iz podjetja Darsad iz Zgornje Pohance (pri Brežicah) in Mario Šilec, pridelovalec bonite in predstavnik podjetja Štajerc'.

Sogovorniki so se strinjali, da bo potrebno za uveljavitev te sorte jabolk in njeno uspešno prodajo še dosti truda. Toda za končni uspeh je dobro izhodišče, saj je, kot so se strinjali, jabolko bonita lepo, hrustljavo, sočno, ne predebelo, skratka tako, kot naj bi bilo po mnenju poznavalcev okusov sadja in želja ljudi. Zato mu napovedujejo tudi dobre prodajne možnosti.

Anton Koršič poudarja še en, okoljski vidik pridelave. »Škrlup je najbolj nevarna bolezen sadja. Mi proti škrlupu uporabimo več kot polovico škropljenj. Topaz je naravno odporen proti škrlupu in je bil prva sorta, naravno odporna na škrlup. Bonita je tudi naravno odporna na škrlup, zato je primerna za ekološko pridelavo. Bonita je namreč 'hčerka ali sin' topaza in Pink Lady kot najbolj popularne sorte na svetu,« je rekel Koršič.

‹ nazaj

Galerija (13)

IMG_1253
IMG_4107
IMG_4109
IMG_4110
IMG_4111
IMG_4113
IMG_4120
IMG_4130
IMG_4131
IMG_4136
IMG_4140
IMG_4143
IMG_4150

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava